Menu Item
Vlada je za izvajanje strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov. Pred predstavitvijo načrta so kmetje na protestni vožnji s približno 60 traktorji zahtevali pošteno in skupno kmetijsko politiko.
Vlada je za izvajanje strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023-2027 zagotovila dodatnih 100 milijonov evrov, sta na sejmu Agra povedala sindikalist Anton Medved in kmetijski minister Jože Podgoršek. S tem je rešena vrsta težav in zapletov, kako razdeliti kmetijski denar, o čemer so ves čas razpravljali na sejmu.
Po Podgorškovih besedah bodo lahko tako odgovorili na ključna vprašanja, kot so dobrobit živali, prilagajanje na podnebne spremembe, posodabljanje kmetijskih gospodarstev in živilskopredelovalni sektor. Bo pa zato po njegovi oceni zelo zanimiva razprava, ko bodo govorili o proizvodno vezanih plačilih. Minister je prepričan, da v Sloveniji skoraj ni sektorja, ki ni v težavah, odgovor na to vprašanje pa, kot ponavlja, ne bo politična odločitev, ampak bodo morali odgovoriti skupaj s stroko na podlagi izračunov.
Po prvotnem predlogu je bilo v okviru skupne kmetijske politike Sloveniji za obdobje 2023-2027 na voljo 1,2 milijarde evrov evropskega in okoli 250 milijonov evrov državnega denarja, ob tem pa je bil predviden prenos 150 milijonov evrov s prvega stebra oziroma neposrednih plačil na drugi steber, namenjen projektom in naložbam. Temu so ostro nasprotovale kmečke organizacije.
Z modelom uravnotežili rezultate
Podgoršek je na kmetijsko-živilskem sejmu Agra v Gornji Radgoni velikokrat poudaril, da bodo odločali na podlagi analiz skupine agrarnih ekonomistov z Biotehniške fakultete. Tako so Emil Erjavec, Stane Kavčič in Jaka Žgajnar pripravili model za izračune, ki s 145 tipi kmetij lahko opiše celotno stanje v kmetijstvu in kaže, kaj se s prerazporeditvijo denarja dogaja na posameznem tipu kmetije. Kot je povedal Erjavec, so bili rezi v prvotnem osnutku strateškega načrta tako radikalni, da bi ogrozili pomemben del kmetij in nekaterih sektorjev, saj se je količina denarja zmanjšala. Zato so z modelom uravnotežili rezultate in prišli do scenarija, ki daje najbolj uravnotežen rezultat znotraj pravnega okvira, ki ga daje EU, in znotraj strateških prioritet slovenskega načrta.
Rezultat kaže, da mora biti prenos sredstev čim manjši, saj vsak večji prenos zmanjšuje sredstva in ogroža tiste kmetije, ki so pri dohodku zelo odvisne od podpor. To so vse govedorejske, prašičerejske in del poljedelskih kmetij.
Ostaja problem mleka na hribovskih območjih
Pri prenosu do 10 milijonov evrov je mogoče ta učinek zmanjšati, zmanjšamo pa ga tudi, če izkoristimo rabat, to je posebno določilo, da če imaš v drugem stebru zelo veliko okoljskih plačil, jih lahko imaš v prvem manj. Vendar pa morajo biti plačila za okolje in podnebje takšna, da kmet doseže okoljski učinek. Glede izbire sektorjev pa so ugotovili, da ostaja problem mleka na hribovskih območjih, pitanja in reje krav dojilj.
Ob tem pa so agrarni ekonomisti opozorili, da bo brez prenosa denarja tega v drugem stebru zmanjkalo za razvoj kmetijstva. Ta vprašanja pa zdaj v dobršni meri rešuje dodatnih 100 milijonov evrov, s čimer bo državni delež 350 milijonov evrov, prvi steber pa ostaja nespremenjen.
Kmetje protestirali z okoli 60 traktorji
Sindikat kmetov Slovenije je s podporo nevladnih kmetijskih organizacij, združenih v Zavezništvo za kmetijstvo, ter podporo kmetijsko-gozdarske zbornice in zadružne zveze na protestu na sejmu Agra od kmetijskega ministra Jožeta Podgorška zahteval pošteno in kmetu na kožo pisano skupno kmetijsko politiko.
Predsednik Sindikata kmetov Slovenije Anton Medved je po protestni vožnji okoli 60 traktoristov po Gornji Radgoni ministru prebral zahteve kmetov. Ti se ne strinjajo s predlogom strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023-2027 in poudarjajo, da mora slovensko kmetijstvo temeljiti na trajnostni družinski kmetiji, ki daje socialno, okoljsko in gospodarsko varnost družini.
Opozorilo, kaj se bo zgodilo, če ministrstvo ne bo upoštevalo zahtev kmetov.
Posted by Sindikat kmetov Slovenije on Wednesday, August 25, 2021
Kmetje zahtevajo jasno opredelitev pravega kmeta, upravičenca do sredstev skupne kmetijske politike, ter da se kmetijstvu namenjeni denar v celoti obdrži v kmetijstvu. Nasprotujejo tudi prenosu 150 milijonov evrov sredstev iz prvega stebra neposrednih plačil v drugi steber kmetijske politike, kjer je denar za projekte in naložbe.
Zahtevali dodatna sredstva
Od ministrstva zahtevajo, da zagotovi dodatnih 150 milijonov evrov iz nacionalnih sredstev ali drugih virov, ker je kmetijstvo temelj razvoja vsega preostalega gospodarstva in turizma. Zahtevajo tudi omejitev dohodkovnega plačila za trajnost, torej plačilnih pravic na 100.000 evrov, in začetek postopnega zniževanja plačil nad 60.000 evrov.
Pri naložbenih ukrepih zahtevajo uvedbo pavšalnih zneskov ter obvezno izenačitev pravnih in fizičnih oseb pri najvišjem možnem prejetem znesku na programsko obdobje na 500.000 evrov.
Pričakujejo več podpore za mlade kmete, dovolj denarja za medgeneracijsko sodelovanje, jasna izhodišča za osnovne definicije in izračune za plačila, da jih bodo znali primerno ovrednotiti, pa tudi realne pogoje pri ukrepih za ekološko kmetovanje in dovolj denarja za dobrobit živali.
Usklajevanje “do zadnjega diha”
Podgoršek je kmetom dejal, da razume njihove predloge. Zagotovil je, da odgovori na vprašanja oziroma odločitve ne bodo politični, pač pa sprejeti na podlagi dejanskih kazalnikov in izračunov. “Zato je zelo pomembno, da o strateškem načrtu skupaj iščemo rešitve in obljubim vam, da se bomo usklajevali, če bo potrebno, do zadnjega diha,” je sklenil Podgoršek.
Sindikat so podprli tudi na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije z besedami, da potrebujemo strateški načrt, ki bo kmeta in kmetijo postavil na prvo mesto, saj si bomo le tako lahko zagotovili hrano in obdelano podeželje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!