Kmetje zahtevajo takojšen umik državnega prostorskega načrta za Savinjsko dolino

Kmetje so na današnji javni razpravi v Žalcu ostro nasprotovali predlogu državnega načrta za poplavno zaščito Savinjske doline. Zahtevajo njegov umik in uskladitev z lastniki zemljišč, saj bi načrtovani suhi zadrževalniki zasedli najbolj rodovitna polja in s tem ogrozili preživetje številnih kmetij.

Kot je ob robu razprave povedal minister za naravne vire in prostor Jože Novak, je javna razgrnitev namenjena prav iskanju izboljšav in kompromisov načrta. Po njegovih navedbah predlog prinaša nadgradnje, med drugim zadrževanje vode tudi v zgornjem, hudourniškem delu porečja Savinje in več ločenih prostorskih načrtov.

Z ukrepi naj bi izboljšali poplavno varnost za več tisoč prebivalcev Savinjske doline in zaščitili obsežne površine zemljišč. Po podatkih ministrstva načrtovane ureditve v okviru prostorskega načrta obsegajo približno 23 kilometrov dolg odsek reke Savinje med Letušem in Celjem ter širše območje vodotokov Bolska, Gozdnica in Ložnica. Skupno območje načrtovanja obsega okoli 1078 hektarjev na območju sedmih občin Spodnje Savinjske doline.

Po izvedbi ukrepov bo okrog 3730 objektov bistveno manj poplavno ogroženih, približno 13.300 prebivalcev pa bo neposredno deležnih večje poplavne varnosti. Predlagana rešitev vključuje medsebojno povezan sistem suhih zadrževalnikov, ureditve strug ter izvedbo nasipov. Skupni volumen zadrževanja znaša približno 10,99 milijona kubičnih metrov vode, z dodatnimi zadrževalnimi prostori pa do 12,7 milijona kubičnih metrov.

Vrednost predvidenih ureditev je ocenjena na približno 490,6 milijona evrov. Predlagani državni prostorski načrt je v fazi javne razgrnitve, ki bo trajala do 6. februarja.

Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je zagotovila, da razume skrbi kmetov in da je cilj najti ravnotežje med poplavno varnostjo in ohranjanjem kmetijske dejavnosti. Poudarila je, da suhi zadrževalniki brez posegov v prostor niso mogoči, a si prizadevajo, da bi bil vpliv na kmetijska zemljišča čim manjši.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Jože Podgoršek je opozoril, da predlagana umestitev objektov ogroža najboljša kmetijska zemljišča. Po njegovih besedah predlog ne upošteva mnenj lokalnega okolja in bi lahko zmanjšal proizvodni potencial več kot tisoč hektarjev zemljišč ter ogrozil prihodnost 35 mladih kmetij. Dejal je, da ne nasprotujejo poplavni varnosti. Omenil je mokre zadrževalnike, ki bi poleti služili za namakanje.

"Minister nam je obljubil, da bodo pred dokončno odločitvijo organizirali dodatne javne razgrnitve, vključili kmete in preučili alternative za ohranitev zemljišč in kmetijske dejavnosti. Varovanje kmetijskih zemljišč je ena naših glavnih prioritet, hkrati pa se zavzemamo za celovito in varno ureditev reke Savinje," je povzel Podgoršek.

Eden izmed kmetov je dejal, da je bil postopek priprave protipoplavnih ukrepov napačen, saj naj pri njem ne bi bili ustrezno vključeni ne lastniki zemljišč ne širša javnost.

Poudaril je tudi, da današnje zborovanje sicer deluje kot protest, ker so kmetje prišli z več kot 100 traktorji, vendar gre po njegovih besedah za izraz nezadovoljstva, saj kmetje in prebivalci doslej niso imeli priložnosti povedati svojega mnenja.

Po besedah župana Braslovč Tomaža Žoharja je predlog novega državnega prostorskega načrta ključen za zagotavljanje poplavne varnosti na porečju reke Savinje. Glede pritokov reke na občini sicer potrebujejo še nekaj pojasnil stroke.

"Dejstvo pa je, da Savinja in narava potrebujeta svoj prostor. Ta prostor smo ji z urbanizacijo v zadnjih desetletjih, če ne kar v zadnjem stoletju, praktično vzeli. Od Luč oziroma od Ljubnega smo pozidali skoraj vse brežine reke Savinje, vse do Laškega, kar je nesprejemljivo," je dejal Žohar.

Dodal je, da imajo danes bistveno več urbaniziranega prostora, kot ga je bilo v preteklosti, Savinja pa se je 4. avgusta 2023 razlila točno tam, kjer se je razlivala že nekoč, le da so ta območja danes pozidana. Zato je treba nujno po oceni Žoharja izvesti ustrezne ukrepe.

Suhi zadrževalniki so zanj nujni, če želijo imeti varne domove, ustrezno kakovost bivanja in da lahko ljudje živijo ter spijo v miru, zagotoviti jim je treba varno in zdravo življenjsko okolje ter ustrezne pogoje za področje kmetijstva. Danes tega nimajo in zato so ukrepi nujni, je prepričan Žohar.

Poudaril je, da je treba ukrepe načrtovati na celotnem porečju reke Savinje, ne zgolj na enem delu, torej samo na območju spodnje Savinjske doline.