Menu ItemTudi danes po Sloveniji potekajo samoiniciativni opozorilni protesti kmetov, med drugim na Ptuju in v Celju. S protestom želijo kmetje opozoriti na "nerazumne ukrepe kmetijske politike" in na "nekontroliran uvoz žit iz Ukrajine". Če se do torka ne bodo sešli s finančnim ministrom, napovedujejo večji protest. Čeprav podpira in razume stisko kmetov, pa kmetijska ministrica Mateja Čalušič poziva vse k organiziranemu in enotnemu dogovarjanju glede zahtev kmetov.
Slovenski kmetje se z današnjim protestom pridružujejo kmetom iz drugih držav Evropske unije, ki opozarjajo na nekontroliran uvoz žit iz Ukrajine in na nerazumne ukrepe kmetijske politike, kot jih označujejo.
Prav tako želijo kmetje ponovno opozoriti na svoje zahteve vladi in “pogajalcem dati vedeti, da je čas, da se zadeve premaknejo z mrtve točke”, kot je eden od njih pojasnil za N1.
Med drugim kmetje pričakujejo rešitev glede izvzetja plačil za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost iz obdavčitve. Če do 27. februarja ne bo sestanka s finančnim ministrom Klemnom Boštjančičem, napovedujejo stopnjevanje stavkovnih aktivnosti.
“Nikogar ne želimo ovirati, radi bi le opozorili, da mislimo resno”
Danes so se kmetje med drugim zbrali v Celju in na Ptuju, pa tudi v Kranju, Murski Soboti in Gornji Radgoni.
V Murski Soboti so se s približno 80 traktorji zbrali na obrobju mesta ter se nato popeljali po Industrijski ulici do soboške obvoznice in proti Rakičanu. Za STA so različni sogovorniki na shodu povedali, da imajo resda številne zahteve, da pa so te jasne, kmetje pa, da so enotni.
Kmet iz Markišavcev pri Murski Soboti Boris Gumilar je povedal, da z mirnim protestom ne želijo nikogar ovirati, radi bi le opozorili na to, da mislijo resno. “Naše zahteve so jasne – vlada naj si neha izmišljevati in pred subvencijsko kampanjo spreminjati pogoje,” je poudaril. Proračunski denar, namenjen za kmetijstvo, naj tudi dejansko pride v kmetijstvo, zahtevajo kmetje.
“Ne vem, kaj razmišlja EU. Tako kot država zaščiti potrošnika, mora zaščititi tudi proizvajalca,” je v zvezi z uvozom ukrajinskega žita izpostavil Gumilar, ki sicer meni, da krivdo ni pripisati zgolj Ukrajini, ampak preprodajalcem iz različnih držav.
Sindikat kmetov Slovenije: Dovolj je
V Sindikatu kmetov Slovenije so podprli kmete. “Protesti, ki se odvijajo, so samoorganizirani in posledica vseevropskega protesta kmetov proti uvozu cenene hrane, pridelane po manj strogih standardih, kot pa veljajo za evropske kmete,” je sindikat zsapisal v sporočilu za javnost. “Vodstvo Evropske unije je kmete spravilo v negativne stroškovne škarje zaradi zelenega prehoda in napačnih geopolitičnih odločitev. Kot prebivalci EU smo tudi slovenski kmetje zelo zaskrbljeni nad dejanji in skupno politiko,” so dodali.
“Čas je, da prebivalce in kmete postavimo v enakopraven položaj in jim zagotovimo zares kakovostno pridelano hrano, kmetom pa enake možnosti pridelave in življenja. Ob tem bi vse državljane prosili za razumevanje naših težav, ki so v končni fazi posledično težava vseh prebivalcev,” so še zapisali. Poudarili so še, “če ni kmeta, ni hrane, ni naroda. Recimo temu skupaj – dovolj je”.
Kmetje se zavedajo, da je njihovih zahtev veliko in da se vsega ne da rešiti takoj. A zahtevajo, da se jih začne jemati resno. “Kmetje ne pričakujemo, da bomo dobili vse, kar želimo. A to, kar je ključno za slovensko prehrano, bo vlada morala upoštevati,” je še menil Gumilar.
Na protestu v Šmarjeti pri Celju se je zbralo okoli 200 kmetov. Kot je povedal šentjurski kmet Franc Jagodič, protestirajo zaradi davčne zakonodaje, ki zelo obremenjuje manjše kmetije. “Subvencijo, ki jo prejmejo kmetje, bodo obdavčili 50-odstotno in bo šla v dohodnino, za kmete pa je to nesprejemljivo,” je dejal v izjavi za medije. Poudaril je, da bo ta obdavčitev vplivala še na 21 socialnih transferjev, kar pomeni, da bodo mlade družine in ostareli ostali brez teh transferjev, kmetijsko ministrstvo pa da samo nekaj obljublja.
“Mi smo svoje predloge dali na mizo, pričakujemo, da nas bo ministrstvo vzelo kot resnega partnerja,” je dejal Jagodič.
Pojasnil je, da protestirajo tudi proti napovedani gradnji suhih zadrževalnikov, ki bodo uničili najboljša kmetijska zemljišča. Po njegovih besedah kmetje niso proti poplavni varnosti, a pričakujejo, da se to uredi na ustrezen način. Vprašal se je, kaj jim bo prinesla poplavna varnost, če bodo kmetje na koncu lačni, saj prehranske varnosti ne bo več.
Kot je za N1 povedal eden izmed kmetov, ki danes protestirajo, je to zadnji opozorilni protest in se že pripravljajo na večji, vseslovenski protest. Ali se bo ta res zgodil, pa je odvisno od vlade.
Nezadovoljstvo kmetov po vsej Evropi je posledica več dejavnikov, ki jih je agrarni ekonomist in profesor na Biotehniški fakulteti Emil Erjavec za Forbes Slovenija strnil v tri sklope: slabši ekonomski položaj kmetov, ki je posledica visokih stroškov in nizkih odkupnih cen; spreminjanje kmetijske politike zaradi evropskega zelenega dogovora; in socialni oziroma strukturni razlogi. Več o tem v članku Zakaj so traktorji na ulicah evropskih mest in vre tudi med slovenskimi kmeti.
Ministrica Čalušić poziva k enotnemu dogovarjanju glede zahtev
Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je danes v Postojni poudarila, da podpira kmete in razume stisko tistih, ki protestirajo, vendar ob tem poziva vse k organiziranemu in enotnemu dogovarjanju glede zahtev kmetov. “Ko smo analizirali in pregledovali, na kakšen način se zadev lotiti, smo ugotovili, da so praktično vse zahteve povezane med sabo, in se bodo zato vzporedno peljale,” je Čalušić ob robu obiska Postojne, kjer se je seznanila s posledicami tamkajšnjega izlitja gnojevke, dejala o današnjih protestih kmetov.
Po njeni oceni nobena od zahtev ni prioritetna in taka, da bi lahko hitro spremenila stanje in izboljšala stanje v kmetijstvu, ampak gre za degradacijo zadnjih desetletij in mogoče premalo posvečanja pozornosti temu sektorju v Sloveniji.
Se je pa ministrica dotaknila plačil za območja z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost (OMD-plačila) in zahteve kmetov, da se omenjena plačila izvzame iz obdavčitve. Pri tem je spomnila, da na ministrstvu pripravljajo analizo samega stanja in kakšen vpliv ima obdavčitev OMD. Ta analiza, ki bo končana do aprila, bo potem osnova za morebitne spremembe zakona o dohodnini in za iskanje nadaljnjih ukrepov za izboljšanje ekonomskega položaja kmeta. Vendar to “ni samo vprašanje izvzetja obdavčitev OMD-plačil, ampak je problem veliko širši”, je dejala.
Kmetje si za torek želijo sestanka glede OMD, pri čemer Čalušić pričakuje, da bodo kmetijske organizacije prišle na torkov sestanek, na katerem se bodo pogovorili o postopnih ukrepih, tudi ko gre za OMD. “Vseh stališč, za katere so se zavzemali, sem se dosledno držala tudi kot ministrica. Ves čas se zavzemam za rešitev težav, tako da verjamem, da se bomo v torek s kmetijskimi organizacijami tvorno pogovorili o tem,” je poudarila. Obžalovala je, da se ni mogla udeležiti današnje seje odbora za kmetijstvo, kjer je pogovor tekel o stanju in prihodnosti kmetijstva.
Evropska komisija je danes predstavila možne ukrepe za zmanjšanje administrativnega bremena, s katerim se soočajo evropski kmetje. Dokument vključuje kratko- in srednjeročne ukrepe, o katerih bodo v ponedeljek razpravljali kmetijski ministri članic. Bruselj je obenem napovedal posvetovanje s kmeti o možnih poenostavitvah postopkov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje