Menu ItemKomisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) se je danes sestala na dveh – za javnost zaprtih – sejah. Na prvi so obravnavali delovanje kriminalnih združb v Sloveniji in se seznanili s podrobnostmi nedavnega mafijskega umora Satka Zovka in z uspešno aretacijo treh osumljencev. Po mnenju članov komisije je bila akcija izsleditve in aretacije osumljencev dobro izvedena. Kritike na račun policije, natančneje Centera za varovanje in zaščito (CVZ), pa so padale na drugi današnji seji. Poslanci so ponovno obravnavali primer nezakonite uporabe prikritih preiskovalnih ukrepov v primeru varovanja državne tožilke. Pričanje enega od policistov, ki je bil del ekipe varovanja, je po besedah predsednika Knovsa Janeza Žaklja za CVZ zelo obremenjujoče.
Za zaprtimi vrati je potekala seja državnozborske komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs), ki je spregovorila o nedavnem mafijskem umoru Satka Zovka in aretaciji treh osumljencev – Dina Muzaferovića Cezarja, Jake Berganta in Rolanda Cretuja. Trojico je policija aretirala šest dni po umoru v Ljubljani.
Kot je povedal predsednik Knovsa Janez Žakelj (NSi), so na sejo povabili generalnega direktorja policije Senada Jušića, direktorja kriminalistične policije Damjana Petriča, direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Darka Muženiča, na drugi del seje pa je prišel še direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joško Kadivnik.
Po Žakljevih besedah so poglobljeno obravnavali delovanje kriminalnih združb v Sloveniji, vodje omenjenih organov pa so članom Knovsa razložili, kakšna je varnostna situacija v državi. “Sprejeli smo sklep, da smo se seznanili s situacijo in da je policija v primeru umora Satka Zovka v izjemno kratkem času opravila vse naloge, ki so pripeljale do izsleditve storilcev in njihove privedbe pred preiskovalnega sodnika,” je dejal Žakelj in dodal, da je bila “ta zadeva dobro izpeljana”.
Po naših informacijah so predstavniki policije na današnji seji Knovsa potrdili, da jih je do osumljencev pripeljala gps naprava, ki je bila nameščena pod avtom umorjenega, in da pred tem niso vedeli, kje se skrivajo. Plakate z grožnjami Zovku, ki so se pred časom pojavili v Sloveniji, je policija sicer zaznala, a je menda ocenjevala, da bi do likvidacije lahko prišlo v Bosni in Hercegovini in ne v Sloveniji. Prav tako so nekateri naši sogovorniki iz navedb predstavnikov policije razbrali, da naj bi bil glavni razlog za umor Zovka denar in ne bojazen pred njegovim pričanjem.
“Zloraba prikritih metod za doseganje svojih lastnih interesov”
Na drugi seji pa so člani Knovsa obravnavali nezakonito uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov v primeru varovanja specializirane državne tožilke. Spomnimo, da se je tožilka Mateja Gončina, ki preganja slovensko celico zloglasnega Kavaškega klana, odpovedala varnostnikom, kot razlog pa navedla, da jim ne zaupa več. Kot je dejala, naj bi bil v ekipo podtaknjen varnostnik, ki naj bi jo nezakonito nadzoroval.
Knovs je sredi novembra opravil pogovor s tožilko, člani komisije pa so takrat sprejeli sklep naj jim policija posreduje dokumentacijo o primeru.
Janez Žakelj je danes izpostavil, da jim je eden od policistov, ki je bil nekaj časa v ekipi tožilkinih varnostnikov, poslal pismo. V njem je zapisal, da je stanje na Centru za varovanje in zaščito (CVZ) katastrofalno. Policist je po Žakljevih besedah navedel, da predstavniki CVZ zlorabljajo prikrite metode za doseganje svojih lastnih interesov.
“Zapisal je tudi, da so bili žvižgači v policijskih vrstah, ki so prijavili kazniva dejanja in potrjevali navedbe tožilke v njenih prijavah, drastično sankcionirani. Navedena mreža pa sega prav v sam vrh slovenske policije,” je dejal Žakelj. Po njegovih navedbah so bili torej s spornim ravnanjem predstavnikov CVZ seznanjeni vodilni ljudje v policiji.
“Pričakujem, da bodo te stvari resno reševali in ne glede na to, da Knovs ni pristojen za delovanje CVZ, apeliram na vse pristojne, da zadevo raziščejo in uredijo. Pomembno je namreč, da je sistem zavezan vladavini prava, strokovnosti, kompetentnosti in da ne deluje brez nadzora. Varnost je namreč neposredno povezana z zakonitostjo,” je poudaril predsednik Knovsa.
Žakelj: Vsak prikriti preiskovalni ukrep, ki ni zakonsko podprt, mora biti pod nadzorom Knovsa
Ob očitkih o zlorabi prikritih metod za doseganje lastnih ciljev se pojavlja vprašanje, ali ni za preverjanje teh zlorab pristojen prav Knovs. Žakelj meni, da je. “Pogost odgovor policije je, da prikrite preiskovalne ukrepe izvaja samo en sektor kriminalistične policije, ki pa ni CVZ. Mi stojimo za stališčem, da je vsak prikriti preiskovalni ukrep, ki ni zakonsko podprt, pod našim nadzorom.”
Člani Knovsa so na seji sprejeli tudi več sklepov. Med drugim, da gradivo, ki ga je pridobila komisija, kaže na nepravilnosti delovanja CVZ in generalne policijske uprave pri zagotavljanju varnosti varovanih oseb. Knovs je tudi ugotovil, da mu generalna policijska uprava ni posredovala zahtevane dokumentacije, za katero je zaprosil že dvakrat in da zato ni mogel dokončati nadzora oziroma sprejeti končne ugotovitve.
Sklenili so tudi, da bodo pridobljeno gradivo predali specializiranemu državnemu tožilstvu, in da bodo zadevo odstopili parlamentarnemu odboru za notranje zadeve.
“Na podlagi seznanitve s stališči in podatki, ki vzbujajo dvom o pravilnosti delovanja policije, komisija izraža zaskrbljenost glede učinkovitosti, pravočasnosti in doslednosti izvajanja notranjih mehanizmov nadzora nad policijo,” je še dejal Janez Žakelj.
Izredni nadzor na CVZ pokazal nekatere napake in nepravilnosti
Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je zaradi navedb tožilke odredil izredni nadzor nad delovanjem Centra za varovanje in zaščito, ki je pokazal nekatere napake in nepravilnosti. Na podlagi tega poročila so pripravili obvezne usmeritve za generalnega direktorja policije, kako te nepravilnosti odpraviti, je minuli teden dejal Poklukar. “Če se bo izkazalo, da pri samem varovanju ni bilo vse tako, kot je treba, bomo to seveda odpravili in v kolikor bo potrebna odgovornost, bo odgovornost tudi prevzeta,” je izpostavil.
Da iz CVZ odtekajo nekatere informacije, je prepričan tudi premier Robert Golob. Kot je dejal pred dnevi na neki način razume odločitev tožilke, da se je odpovedala varovanju. “Verjamem, da se je počutila, da je nadzorovana, namesto da bi bila varovana. Informacije so pa potem odtekale, nenazadnje verjetno tudi v te kriminalne združbe,” je dejal. Prav zaradi odtekanja informacij se je tudi sam odločil in je varnostno službo ob začetku svojega mandata prenesel na sekretariat vlade, je pojasnil Golob.
Na te premierjeve navedbe o odtekanju informacij se je danes odzval predsednik Knovsa Janez Žakelj, ki je dejal, da gre za hude obtožbe na račun policije, “katere vodja je tudi nenazadnje predsednik vlade”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje