Menu Item
V četrtek smo poročali o ženski, ki sta jo na razgovoru za službo v javni ustanovi dve uslužbenki vprašali, ali ima družino in otroke. Odločila se je za tožbo, v pravdi pa jo bo Zagovornik načela enakosti zastopal brezplačno. Kako močno je področje dela in zaposlovanja prežeto z diskriminacijo? Nekateri delodajalci – celo državni – še vedno ne vedo, da so takšna vprašanja nedopustna. In kateri primeri najbolj izstopajo?
Zagovornik načela enakosti, samostojen državni organ pod vodstvom Mihe Lobnika, največ prijav domnevne diskriminacije prejme s področja zaposlovanja in dela.
“Zaposlitev je tako bistveno vprašanje, povezano tudi z eksistenco, da se zato pri diskriminaciji na tem področju ljudje prej in raje odzovejo in uporabijo mehanizme zaščite. Na drugih področjih pa se zadovoljijo z drugimi oblikami shajanja s situacijo, v katero so postavljeni,” pojasnjuje Lobnik.
Med 25 in 30 odstotki vseh primerov, ki jih obravnava, je namreč prav s področja dela. Iz periodičnih raziskav, ki jih v Zagovornikovem uradu izvajajo, pa izhaja, da kar 70 odstotkov prebivalcev meni, da je največ diskriminacije prisotne v službi.
“V teh raziskavah je petina Slovencev navedla, da so bili v zadnjih dvanajstih mesecih od raziskave že diskriminirani. Polovica od teh je zatrjevala, da so bili diskriminirani na področju dela in zaposlovanja,” opisujejo v uradu Zagovornika.
Pri tem poudarjajo, da ne gre za vprašanje, ali je nekdo človeka diskriminiral namensko ali ne. Ključno je, kakšen je bil zaradi osebnih okoliščin posameznika učinek takšnega ravnanja. “Tako je bilo tudi v aktualnem primeru diskriminacije kandidatke za službo – uslužbenki morda nista namerno ravnali diskriminatorno, pa vendarle sta. Na to ju je v odgovoru na vprašanje o tem, ali ima oziroma načrtuje otroke, kandidatka za zaposlitev tudi opozorila in jima dejala, da zmore opravljati delo, za katero se je prijavila.”
Miha Lobnik pri tem izpostavi zakon o delovnih razmerjih, ki je jasen, da vprašanja o načrtovanju družine, družinskem življenju, del zaposlitvenih postopkov ne smejo biti.
“In ker imamo zakonodajo, ki je jasna, se nam zdi nesprejemljivo, da jo nekateri uresničujejo selektivno. Zato smo se odločili, da v tem primeru diskriminacije ponudimo zastopanje na sodišču v civilnem pravnem postopku. To lahko Zagovornik naredi v primerih, za katere presodi, da so širšega družbenega pomena. Slišimo veliko takih zgodb in tudi naše raziskave kažejo, da je kljub drugačni zavezi v zakonodaji takšno ravnanje postalo stalna praksa. In se nam zdi zelo pomembno, da se v družbi začnemo pogovarjati o tem problemu.”
Nižje božičnice zaradi zdravstvenih težav, invalidnosti …
Največ primerov diskriminacije je Zagovornik ugotovil zaradi slabše obravnave zaposlenih pri izplačilu božičnic. “Na tem področju je dejansko oral ledino, pravilnost Zagovornikovega postopanja in argumentacije pa je nedavno posredno potrdilo vrhovno sodišče,” pravijo v uradu.
“Tako kot smo pri Zagovorniku rekli v vseh naših tovrstnih primerih, so tudi vrhovni sodniki poudarili, da odsotnost z dela zaradi katere izmed osebnih okoliščin zaposlenih, kot so zdravstveno stanje, invalidnost, nosečnost in starševstvo, ne sme biti razlog za to, da bi zaposleni prejeli nižjo božičnico. Ko se to zgodi, je tudi po oceni vrhovnih sodnikov to diskriminacija. Odločitev je izjemno pomembna, tudi prelomna,” poudarja zagovornik Miha Lobnik.
Pred tem si namreč v primeru zaposlene, ki je bila zaradi zdravstvenega stanja dlje časa odstotna in je prejela nižjo božičnico, upravno ter in višje delovno in socialno sodišče nista bili enotni.
Odločitev vrhovnih sodnikov zdaj vsem sodiščem, inšpektoratu in ne nazadnje Zagovorniku daje jasno sodno prakso, torej podlago, kako v podobnih primerih odločati v prihodnje. Še več: odločitev je tudi dodatno zagotovilo delavcem, da lahko terjajo tisto, kar jim pripada, če so bili do zdaj žrtev diskriminacije, hkrati pa bo delovala tudi preventivno.
Ko delodajalca motita nosečnost in otrok
Pred leti se je na Zagovornika obrnila zaposlena v vrtcu, ki naj bi bila slabše ocenjena, ker je bila zaradi dopusta za nego in varstva novorojenčka z dela odsotna tri mesece.
Zaposlena se je za prijavo odločila, ko ji je ravnateljica vrtca pojasnila, da je prav to razlog, da jo je slabše ocenila. Zagovornik je pregledal dokumentacijo in opravil več zaslišanj, diskriminacijo pa je potrdila tudi statistika.
Od 14 zaposlenih v vrtcu, ki so bile v letih 2017, 2018 ali 2019 dlje časa odsotne zaradi nosečnosti oziroma porodniške, jih je kar 12 prejelo nižjo oceno v primerjavi z leti, ko so bile vse leto na delovnem mestu. Od 56 zaposlenih, ki v istem obdobju zaradi bolniške ali porodniške niso bili dlje časa odsotni, pa jih je kar 51 dobilo oceno odlično.
Podoben primer diskriminacije se je zgodil tudi na eni izmed fakultet. Raziskovalka in vodja projekta, ki ga je financiralo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (zdaj ministrstvo za vzgojo in izobraževanje), je odšla na porodniški in starševski dopust. Čeprav bi ministrstvo rok projekta lahko podaljšalo, tega ni storilo. Zagovornik je zato odločil, da je bila raziskovalka deležna diskriminacije zaradi nosečnosti, starševstva in spola.
Ste žrtev ali priča diskriminaciji?
Če menite, da ste žrtev ali pa priča diskriminaciji, se lahko tudi sami obrnete na Zagovornika. “Spregovoriti o diskriminaciji, nam poslati prijavo, vodi v proces, ki — mogoče ne z danes na jutri, a vendar — spreminja družbo. In je zato pomembno, da ljudje o tem spregovorijo, nas pokličejo in ukrepajo. Pravica vsakega izmed nas je, da smo varni tudi pred diskriminacijo,” je jasen Lobnik.
“Zaradi rute je bila deležna kritik, vprašanj, pritiska in ločevanja od drugih zaposlenih”
Zagovornik izpostavlja še primer novinarke in voditeljice, ki ji zaradi njenih sindikalnih aktivnosti direktor ni dovolil dela od doma, drugim sodelavcem na podobnih delovnih mestih pa. Ukvarjal se je še s primeri diskriminacije zaradi vere — inšpektorat za delo mu je predal primer zaposlene, ki je dala odpoved zaradi prepovedi nošenja naglavne rute na delovnem mestu. “Zaradi rute je bila deležna kritik, vprašanj, pritiska in ločevanja od drugih zaposlenih.”
Kljub temu je od Zagovornika izrecno zahtevala, naj postopka ne uvede. So se pa zaradi prepovedi dela zaradi vere na Zagovornika obrnile tri posameznice, ki nosijo naglavno ruto. Po njihovih besedah zaradi tega niso smele opravljati dela v zdravstveni negi, zato je Zagovornik v dveh zadevah predlagal, naj delodajalec spremeni svojo prakso. Predlog je delodajalec sprejel, v tretjem primeru pa je prijaviteljica svoj predlog za obravnavo diskriminacije umaknila.
Zagovornik je večkrat ukrepal tudi zaradi “očitno diskriminatornih zaposlitvenih oglasov”. Delodajalec je denimo vabil “fante z zaključeno strojno fakulteto”, pa čeprav za opravljanje dela spol delavca ni bil bistven. V nekem drugem zaposlitvenem oglasu je pisalo, da iščejo delavko z otroki nad določeno starostjo, eden od oglasov pa je kot pogoj postavil določeno starost kandidatov. “Zagovornik v takih primerih delodajalcem da pojasnilo, da takšni oglasi niso dopustni, ker so diskriminatorni, doslej so bila ta opozorila tudi vedno upoštevana.”
Žrtve diskriminacije večinoma ženske: “Primeri kažejo realno stanje”
V primerih na področju dela, v katerih je zagovornik diskriminacijo potrdil, so bile žrtve večinoma ženske. Ali so tudi na splošno na tem področju diskriminacije pretežno deležne ženske, je sicer možno sklepati le omejeno, pravijo v uradu zagovornika.
“Primeri pa kažejo realno stanje, s katerim se predvsem mlajše ženske soočajo pri zaposlovanju, napredovanju in delu tudi že samo zaradi tega, ker jih zgolj zaradi njihovega spola in starosti delodajalci dojemajo kot potencialne matere in potencialno odsotne z dela zaradi nege in varstva otrok oziroma ne upoštevajo, da je njihova upravičena odsotnost z dela posledica skrbi za otroke, o čemer zares nimajo izbire.”
Lobnik ob tem ugotavlja, da se ljudje ob sumu na diskriminacijo lažje izpostavijo, če so slabše obravnavani zaradi osebnih okoliščin, kot so spol, starost in invalidnost. “Pri bolj občutljivih osebnih okoliščinah, kot sta veroizpoved ali spolna usmerjenosti, pa je za mnoge pretežko, da bi se dodatno razkrivali. Prijavo sicer lahko vsak odda tudi anonimno, dejstvo pa je, da postopek težje speljemo, če ne moremo uporabiti navedb žrtve in prič,” pravi.
Zagovornik sicer ne kaznuje, vendar …
Zagovornik lahko v takšnih primerih zgolj ugotavlja, ali je prijavitelj žrtev diskriminacije ali ne. Za kazen oziroma denarno nadomestilo — slednje se giblje med 500 in 5.000 evri — so pristojna sodišča. Vsota je odvisna od tega, koliko časa je bila oseba diskriminirana, ali je bila izpostavljena hujšim oblikam diskriminacije, sodišče pa upošteva tudi druge okoliščine primera. Če sodišče oceni, da je treba zaradi odprave posledic diskriminacije ali pa preprečevanja v drugih primerih primer objaviti v medijih, lahko odredi tudi to.
Kljub temu pa Zagovornikove odločitve stanje na področju diskriminacije pri nas izboljšujejo. Nekateri diskriminirani so namreč zaradi odločb Zagovornika prejeli ustrezne božičnice, pri katerih so bili prikrajšani. Zavod za zaposlovanje je na podlagi priporočila Zagovornika pozoren, da bi njihovi zaposlitveni oglasi vsem zagotavljali enako obravnavo in enake možnosti ne glede na osebne okoliščine.
Prav tako je ministrstvo za javno upravo upoštevalo Zagovornika in po primeru diskriminacije zaposlene v vrtcu državne organe in javne ustanove opozorilo, da je takšno ravnanje nedopustno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje