Menu Item
Nekaj ur pred verjetno najbolj stresno nočjo za živali v letu smo se pogovarjali s Sabino Piber, ki vodi organizacijo K9, iskanje pogrešanih Slovenija. Prvi dnevi novega leta so namreč zanjo vsakokrat delavni — zaradi pirotehnike na terenu skupaj s sodelavci išče pobegle in prestrašene živali. A kruta resnica je, da ima malo takih iskalnih akcij srečen konec. Kako torej preživeti silvestrski večer, če imate hišne ljubljenčke? Kako jim pomagati in kaj so ključne napake, ki žival spravljajo v še večjo nevarnost?
Pred Sabino Piber, ki vodi organizacijo K9, iskanje pogrešanih Slovenija, in njenimi sodelavci — v nasprotju s številnimi Slovenci — nista dela prosta dneva. Najverjetneje ju bo, tako kot vsako leto, preživela na terenu, ko bo iskala živali, ki so pobegnile zaradi pokov petard in raket.
“Koronavirus je bil s tega vidika zakon. Takrat ni bilo pokanja, bil je raj za živali. Prvo leto po epidemiji pa se je ljudem odpeljalo, takrat je bilo toliko klicev, da enostavno nismo vsega dohajali. Šlo je predvsem za pse, ki živijo zunaj, in mačke,” pripoveduje. Tudi ta december zaradi pokanja klici dežujejo.
Pred dvema dnevoma je Sabina Piber z ekipo iskala psico, ki je sicer nameščena v zunanjem boksu in privezana na ovratnico. Zaradi pokov petard je ograjo boksa preskočila, ovratnico na ograji strgala in pobegnila. “Živali v paniki naredijo vse, da bi temu groznemu hrupu ubežale. Tudi poškodujejo se. Poki so namreč tako močni, da jih ušesa bolijo, poleg tega pa ne vedo, kaj je razlog, da jih boli.” Pokanje zaznajo kot grožnjo in nevarnost za življenje.
Piber opaža, da se je stanje v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko umirilo. To bi lahko po njenih besedah pripisali na eni strani večji ozaveščenosti ljudi, ki pirotehnike ne uporabljajo toliko kot včasih. Na drugi strani pa bi bil lahko razlog lahko tudi boljša skrb lastnikov za svoje živali. “Kako bo letos, bomo zares lahko ocenili šele po nocojšnjem vojnem stanju, torej 2. in 3. januarja, ko bomo videli, koliko klicev bomo prejeli.”
Malo iskalnih akcij po pokih pirotehnike ima srečen konec
A zakaj pokanje živalim, recimo psom, vzbudi tako močne občutke panike in strahu?
Sabina Piber pojasnjuje, da ima pes, ko zagleda grožnjo (ki ima fizično obliko), možnost boja. “Odločil se bo, ali bo bežal ali se boril. Ko pa je grožnja nevidna, se ne more proti ničemur boriti. Hkrati, kot rečeno, doživlja fizično bolečino, za katero ne ve, od kod prihaja.”
Takrat se sprožijo stresni hormoni, ki telo psa popolnoma preplavijo. “Fizičnega odziva živali se ne da opisati. Tresenje, kot da bi imela napad, slinjenje, beganje … Ko tečejo, se veliko živalim stresni hormoni znižajo, zato se — ko so dovolj oddaljene od hrupa — ustavijo. Vprašanje pa je, ali se bodo nato vrnile na mesto, kjer jih je bilo strah. In težava je, kako jih pripeljati domov.”
Sabina Piber priznava, da ima malo iskalnih akcij po pokih petard in raket srečen konec. Če gredo z ekipo relativno hitro po pobegu živali na teren — ko je še vedno polna strahu — jo s tem le še dodatno preganjajo in njen strah stopnjujejo. Če vedo, da živali grozi nevarnost, kot je prometna cesta, se vseeno odpravijo za njo, a uporabijo drugačne taktike. Določijo, iz katere smeri jo bodo skušali “privleči” nazaj ali kje jo bodo skušali prestreči. “Našli je namreč ne bomo, saj se stalno umika.”
Psa, ki zbeži, ne kličite na vse grlo
Sabina Piber pojasnjuje, da se psu, ki ga preplavijo tako močni stresni hormoni, drugi deli možganov izklopijo.
To je povezano z evolucijo in preživetjem — vse, kar vidi, je beg. Ljudje najprej psa, ki zbeži, skušajo poiskati sami. A kot poudarja Piber, pes se v takšnih okoliščinah na vaše klice ne bo odzival.
Poleg tega ga boste z glasnimi klici, v katerih lahko žival začuti paniko, in žvižgi le še bolj prestrašili. “Pes ne prepozna glasu. In to je zanj le še dodaten signal, da mora bežati. Če pa se ljudje mirno pogovarjajo, se njihov glas počasi prebije v možgane psa, ki so zaradi stresnih hormonov zaklenjeni.”
Stanovanje spremenite v bunker, psa pa ne tolažite
Razmišljanje “moj pes se nikoli še ni ustrašil, pokanja se ne boji, nikoli ni privezan na povodec” je po besedah Sabine Piber napačno. To, da pes, ki je star nekaj let, ni streloplah, še ne pomeni, da to tudi ne bo postal. “Moja psica, ki je starejša, ni streloplaha. Nato smo dobili psico, ki je, in je njeno vedenje starejša psica posnemala.”
Če boste danes popoldne štirinožnega prijatelja peljali na sprehod, Piber svetuje, da ga opazujete, ob prvih znakih nelagodja in stresa pa se nemudoma odpravite domov. Poleg tega predlaga, da uporabite “antiescape oprsnico”, ki se zapne na treh mestih. “Ko nastopi panika, se namreč iz navadne oprsnice zlahka izmuznejo.” Temu dodajte še dober povodec in ovratnico. Psa bo vseeno strah, a vsaj pobegnil ne bo.
Še bolje je, če psa pokanju ne izpostavljate, saj lahko to pusti trajne posledice ne njegovem zdravju in vedenjskih lastnostih. “Raje tvegam, da imam lužo v stanovanju, kot da ga po 17. uri, ko bodo že začeli pokati, vozim ven.” Svoje stanovanje spremenite v bunker: spustite rolete, glasnost televizije ali radia pa povečajte, saj bo to vsaj nekoliko zadušilo zvoke pirotehnike.
Psa ne božajte ali ga stiskajte k sebi, saj mu na tak način sporočate, da je prav, da se boji. Ostanite mirni, saj pes začuti vašo nervozo. “Vsak pes je drugačen in ni univerzalnega recepta. Moji psici denimo pomaga, da jo, ko hiperventilira, zavijem v mokro brisačo.” Če imate žival običajno zunaj, Piber lastnike poziva, da jo vsaj tokrat prestavite v notranje prostore, na varno.
Na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin k odgovornosti pozivajo tudi vse lastnike rejnih živali. Če se zadržujejo na prostem, lahko zaradi pokanja v strahu preskočijo ograde ali se vanje zapletejo in se poškodujejo. Pred pokanjem niso varne niti rejne živali v zaprtih prostorih, ki se pri poskusu pobega lahko zapletejo v priveze ali poškodujejo na opremi, večje živali pa lahko pri tem poteptajo manjše. Stres in strah lahko pri rejnih živali povzročita motnje hranjenja in počitka, posledično pa se poslabšajo odpornost, zdravstveno stanje in proizvodna zmogljivost živali.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje