Koalicija enotna: referendum SDS o zakonu Urške Klakočar Zupančič ni dopusten

Slovenija 24. Sep 202417:08 > 17:53 11 komentarjev
Urška Klakočar Zupančič, pogovor, N1 Studio
Foto: Jan Gregorc/N1

Po tem ko je SDS vložila pobudo za zakonodajni referendum o zakonu predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič o parlamentarni preiskavi, zdaj skorajda vsi koalicijski poslanci – manjkata le dva podpisa – predlagajo, da bi državni zbor referendum ocenil kot nedopustnega. V predlogu, pod katerega je prvopodpisana Klakočar Zupančič, navajajo, da zakon odpravlja neustavnost, ki se je državni zbor ni pritaknil že 12 let.

Koalicijski poslanci združeno predlagajo, da razpis referenduma o zakonu o parlamentarni preiskavi, ki ga je spisala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ne bi bil dopusten.

Spomnimo: Klakočar Zupančič je aprila predlagala noveliranje zakona, saj se je po njenih ugotovitvah institut parlamentarne preiskave spremenil v sredstvo za politično obračunavanje. Novelo so poslanci sprejeli po skrajšanem postopku. Nato je državni svet na pobudo takratnega svetnika iz vrst SDS Andreja Poglajena izglasoval veto. Ponovno so poslanci o zakonu odločali v začetku septembra, potrdili so ga z 51 glasovi. Teden dni kasneje je SDS vložila pobudo za razpis zakonodajnega referenduma.

Ob novem napadu največje opozicijske stranke na zakon Klakočar Zupančič se je koalicija združila. S podpisi skoraj vseh koalicijskih poslancev – manjkata le podpisa Miroslava Gregorčiča (Gibanje Svoboda) in Miha Kordiša (Levica) – državnemu zboru predlagajo, da sprejme sklep o nedopustnosti takšnega referenduma.

Koalicija: Zakon odpravlja neustavnost, zato referenduma ni dopustno razpisati

V koaliciji so spomnili, da ustava določa štiri kategorije zakonov, o katerih ni dopustno razpisati referenduma. Med njimi so tudi zakoni, ki odpravljajo protiustavnosti. In prav to je glavni cilj in namen zakona, ki ga je predlagala Klakočar Zupančič, poudarjajo v koaliciji.

Pri tem se sklicujejo na odločitvi ustavnega sodišča iz let 2011 in 2021, da je trenutno veljavni zakon v nasprotju z ustavo. To je presodilo, da bi lahko dlje časa trajajoče, ponavljajoče se, neprekinjeno in sistematično izločanje določenih članov preiskovalne komisije z namenom oviranja dela pripeljalo do daljših zastojev pri njenem delu. Poleg tega pa je ustavno sodišče ugotovilo še, da v postopku odreditve parlamentarne preiskave ni urejeno varstvo sodniške neodvisnosti in neodvisnosti državnih tožilcev.

Prazni stoli v državnem zboru
Foto: Borut Živulović/BOBO

Državni zbor bi moral protiustavnosti iz prve odločbe odpraviti do leta 2012, iz druge pa do leta 2022. To pomeni, da so poslanci pri odpravi neustavnosti glede parlamentarne preiskave neodzivni že več kot 12 let.

Novela zakona po oceni koalicije zagotavlja neodvisnost sodnikov, tožilcev in sodstva kot celote. Spreminja se tudi postopek in razlogi za izločitev poslancev iz preiskovalne komisije. Po njihovih navedbah novela zagotavlja spoštovanje izkazanosti javnega interesa in naknadno ustavnosodno kontrolo zoper sprejeti akt, s katerim se odredi parlamentarna preiskava, tudi za zasebnopravne subjekte.

Poslanci vladnih strank so še izpostavili, da je eden izmed členov ureja dodatno zakonsko vsebino: gre za organizacijo delovanja preiskovalne komisije oziroma strokovne pomoči pri tem. Do sedaj je namreč računsko sodišče opozarjalo, da je treba zakonsko določiti podlago za izplačilo nagrad zunanjim strokovnim svetovalcem.

Če bodo poslanci prikimali nedopustnosti razpisa referenduma, bo lahko SDS na ustavnem sodišču zahtevala, da preizkusijo ustavnost tega sklepa.

Izredna seja s to točko bo predvidoma v četrtek, 15 minut po prekinitvi redne seje.

“Vse skupaj deluje kot prerivanje v otroškem peskovniku”

Kordiš je pojasnil, da se pod predlog, da državni zbor razpis referenduma oceni kot nedopusten, ni podpisal, ker ga k temu ni nihče pozval. Tudi Gregorčič pravi, da ga tokrat niso posebej vprašali za podpis. Predlog sicer podpira.

Nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki predloga tudi ni podpisala, pa je ocenila, da “vse skupaj z obeh strani – koalicijske in obeh opozicijskih strank – deluje kot prerivanje v otroškem peskovniku”. Vendar je nadzor državnega zbora nad izvršilno vejo oblasti resno vprašanje, dodaja. “Kot, da so v koalicijskih vrstah, zlasti v največji stranki, pozabili na jutrišnji dan, ko se lahko sami znajdejo v opoziciji. Zares bizarno in groteskno, za obrambo lika in dela svojega šefa očitno pišejo priročnik prihodnjemu diktatorju, kako ukiniti opozicijo,” je še dodala.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje