Koalicija in opozicija soglasni: Paliativna oskrba se ureja prepočasi

Slovenija 29. Maj 202422:41 1 komentar
evtanazija
Foto: PROFIMEDIA

Člani odbora državnega zbora za zdravstvo so seji na zahtevo SDS razpravljali tudi o sistemski ureditvi paliativne oskrbe. Poslanci koalicije in opozicije ter vabljene strokovnjakinje so se strinjali, da se paliativna oskrba ureja prepočasi, predstavniki ministrstva za zdravje pa so zatrdili, da poteka v skladu z načrtom. Sklepov SDS kljub temu niso potrdili.

Po oceni SDS se paliativna oskrba v Sloveniji razvija prepočasi, prizadevanja za sistemsko ureditev paliativne oskrbe pa ne smejo zastati, zato so odboru predlagali, naj sprejme tri sklepe, je na seji pojasnila poslanka SDS Alenka Jeraj.

S prvim sklepom bi ministrstvo za zdravje pozvali, da v šestih mesecih v DZ pošlje zakon, ki bo celovito uredil paliativno oskrbo, z drugim bi ministrstvo pozvali, naj sprejme vse potrebne kadrovske in druge ukrepe, da bo delovna skupina za paliativno oskrbo nemoteno in učinkovito delovala, s tretjim pa bi ministrstvo pozvali, da v roku dveh mesecev pripravi analizo možnosti uvedbe specializacije iz paliativne oskrbe.

Odbor je vse tri sklepe zavrnil. Za je glasovalo pet poslancev SDS, proti pa deset poslancev Svobode, SD in Levice.

Ministrstvo: Razvoj paliativne oskrbe poteka skladen z zastavljenimi cilji

Na ministrstvu za zdravje ocenjujejo, da razvoj paliativne oskrbe v Sloveniji poteka v skladu z zastavljenimi cilji, je povedal državni sekretar na ministrstvu Marjan Pintar. Po njegovih besedah hitrejši razvoj ovira pomanjkanje kadrov.

“Ključno oviro za nadaljnji razvoj paliativne oskrbe ne predstavlja zakonska podnormiranost, saj je dejavnost zadostno regulirana z drugimi zakoni,” so prepričani na ministrstvu. Pintar je dejal še, da ministrstvo podpira pobudo, da se čim prej vzpostavi delovanje delovne skupine za paliativno oskrbo, zato so direktoratu za zdravstveno varstvo že naložili izvedbo vseh aktivnosti.

V Slovenskem združenju paliativne in hospic oskrbe menijo, da bi bil zakon o paliativni oskrbi smiseln, ampak da mora pri njegovem nastajanju aktivno sodelovati stroka, je dejala predsednica združenja Maja Ebert Moltara. Tudi predstavnica Slovenskega društva Hospic Alenka Križnik meni, da v Sloveniji manjka zakonska ureditev paliativne hospic oskrbe. “Dejstvo je, da trenutna zakonodaja vsem državljanom pod enakimi pogoji ne zagotavlja dostopa do teh storitev,” je opozorila.

Državna koordinatorica razvoja paliativne oskrbe na ministrstvu za zdravje Mateja Lopuh pa je ponovila, da na ministrstvu razvoj paliativne oskrbe poteka v skladu z zastavljenim načrtom. Po njenih besedah je najbolj pomembno, da paliativno dejavnost vzpostavijo, kjer je še ni, to je na območju splošnih bolnišnic Slovenj Gradec, Celje, Trbovlje in Brežice.

V SDS prepričani, da bo zakon pospešil ureditev področja

V razpravi je Jeraj povedala, da je namen zakona tudi, da bi po dolgem času prišli do hospic hiš v vseh regijah in njihovega stabilnega financiranja. V SDS so ob tem prepričani, da bi nov zakon pospešil ureditev področja. Poslanka Karmen Furman (SDS) pa je dodala, da akcijski načrti niso zavezujoči, medtem jo je zakone treba izvajati.

Poslanka Sara Žibrat (Svoboda) se je strinjala, da državni program očitno ni dovolj učinkovit, saj ima Slovenija glede na mednarodne podatke na področju paliativne oskrbe še veliko rezerve. Dodala je, da morajo biti ključna izhodišča urejena v zakonu, ne zdi pa se ji smiselno zahtevati zakon v šestih mesecih. Tudi poslanka Vera Granfol (Svoboda) je povedala, da so za zakon, a je k njemu treba pristopiti preudarno.

Predsednica odbora za zdravstvo Tamara Kozlovič (Svoboda) je dejala, da je na tem področju še veliko dela. “Tudi moje mnenje je, da se prepočasi hodi proti zastavljenemu cilju in pričakujem večjo proaktivnost na ministrstvu za zdravje,” je bila kritična.

“Dejstvo je, da je v Sloveniji stanje paliativne oskrbe neustrezno,” je opozorila poslanka Levice Tatjana Greif. V Levici zato od ministrstva pričakujejo, da izpolni zaveze iz koalicijske pogodbe, to so poskrbeti za večjo regionalno dostopnost paliativne oskrbe, zagotoviti javno mrežo, primerno ovrednotiti program paliative in zagotoviti psihološko pomoč svojcem umirajočih.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje