Premier Golob za prihodnje leto napovedal razbremenitev plač

Na Brdu pri Kranju je potekal tretji koalicijski vrh, na katerem so se koalicijski partnerji seznanili z izhodiščnim okvirom davčne reforme. Poudarek je predvsem na dveh področjih: spremembah dohodninske zakonodaje, ki jih je premier Robert Golob napovedal za prihodnje leto, in spremembah zakonodaje na področju davka na premoženje, ki naj bi sledile leta 2025.

V vrsti reform, ki jih je napovedala vlada, je tudi reforma davčnega sistema. Premier Robert Golob je po koalicijskem vrhu povedal, da usmeritve davčne reforme ostajajo take, kot so bile napovedane. “Vemo, da je Slovenija danes najbolj obdavčena po delu v svetu, in vemo, da je med najmanj obdavčenimi po premoženju. Ti izhodišči sta pomembni,” je pojasnil.

Po njegovih besedah je pomembno, da se ugotovi, kakšen je neto dohodek oseb in kakšno je njihovo premoženje. “Spremembe bodo šle v smer transparentnosti, preglednosti dejanskega premoženja in prihodkov, spremenila se bo dohodninska zakonodaja in zakonodaja na področju davka na premoženje.”

Po Golobovih besedah bo vlada skušala “ujeti leto 2024” s spremembami dohodninske zakonodaje, s katerimi bi razbremenili sedanje plače. Spremembe zakonodaje na področju davka na premoženje bi sledile v letu 2025, saj so ocene realnega premoženja nekoliko bolj kompleksne.

Premier je napovedal še, da v davek NUSZ (nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč), ki je v pristojnosti občin, ne bodo posegali.

Napovedal je javno razpravo, prek katere bo vlada iskala družbeni konsenz.

“Slišali smo zelo dobro analizo, zelo dobra izhodišča,” je komentirala podpredsednica vlade ter ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon. Poudarila je, da se v koaliciji strinjajo, da potrebujemo večji javni učinek financ – okrepiti je treba vire javnega financiranja –, in da je treba ustvariti bolj pravičen sistem po načelu ‘kdor ima več, plača več’. “To bo kompleksna reforma,” je ocenila.

Tudi v koalicijski stranki Levica so zadovoljni z izhodišči davčne reforme, ki jih je na koalicijskem vrhu predstavilo ministrstvo za finance. “Gre za zelo pomemben korak v prenovi davčnega sistema, ki želi postati bolj enostaven oziroma pregleden in pravičen,” je povedal vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec.

“Ključna ugotovitev je, da potrebe družbe in davčni sistem ne gredo več skupaj,” je poudaril minister za finance Klemen Boštjančič, pri čemer je med drugim povedal, da so se na vrhu strinjali, da so državne zmožnosti omejene. “Kot veste, se vračajo fiskalna pravila.”

V zadnjih letih se je uveljavilo veliko parcialnih sprememb, celostne reforme pa ni bilo, je spomnil minister. Ključne ugotovitve, kot že omenjeno, se tako nanašajo na področje dohodnine – na ministrstvu zagovarjajo sistem neto obdavčitve dohodka, torej sistem odbitkov in ne olajšav – in na področje nepremičnin.

Vlada želi s spremembami doseči, da bi se davki plačevali glede na ekonomsko moč posameznika. “Stvari smo namenoma pustili relativno odprte, saj želimo razpravo od tu nadaljevati,” je povedal Boštjančič.

Po ministrovih besedah naj bi naslovili številne davčne olajšave in bonitete, ki so se nabrale v sistemu. Zamišljena je enotna ureditev, v kateri se lahko precej, tudi za več tisoč evrov, poveča neobdavčeni del dohodka, upoštevajo pa se vsi dohodki posameznika, tudi socialni transferji. Od te osnove pa bi se nato računali razni odbitki, je pojasnil Boštjančič.

Pri obdavčitvi premoženja pa gredo razmišljanja v smer progresivne obdavčitve nepremičnin, torej višje obdavčitve za vsako dodatno nepremičnino. Bistvenih sprememb za večino ljudi, ki imajo le nepremičnino, v kateri živijo, tako ni pričakovati. Koalicijska SD je medtem po ministrovih besedah predlagala tudi razmislek o progresivni obdavčitvi preostalih oblik premoženja, a več o tem ni želel govoriti.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.