Poslanci so danes potrdili zakon o obnovi, ki posega na številna področja, omogočil pa naj bi hitro obnovo in normalizacijo razmer na prizadetih območjih. Prav tako naj bi pripomogel k večji odpornosti na naravne nesreče. Država bo sredstva med drugim zagotovila s petletnim zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke na 22 odstotkov.
Predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev po avgustovski ujmi je prejel 48 glasov za in sedem proti.
Zakon posega na področje pomoči gospodarstvu in prebivalstvu ter na področja gradenj, kmetijstva, varstva okolja, urejanja voda in vodne infrastrukture. Definira nekatere oprostitve dajatev, ureja področje javnofinančnih prihodkov, varovanje kulturne dediščine in zagotavlja ustrezne pogoje za razvoj regij, ki so bile najbolj prizadete v tej naravni nesreči.
“To bo četrti zakon, ki se dotika te naravne nesreče. Pričakujemo, da bomo z njim lahko postavili ključne okvire za izvedbo obnove in razvoja ter zagotovili ustrezna finančna sredstva,” je dejal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic.
Država bo sredstva med drugim zagotovila s petletnim zvišanjem davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke na 22 odstotkov, pri čemer se bo za obnovo uporabljala razlika od sedanje 19-odstotne stopnje, in z davkom na bilančno vsoto bank. V opoziciji so do dodatnih obremenitev gospodarstva kritični. Kot so dejali v današnji razpravi, je davek na bilančno vsoto bank še mogoče razumeti, zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb pa se jim zdi nesprejemljivo.
Opozicija je tudi želela, da bi občine oziroma lokalne skupnosti prevzele v upravljanje vodotoke 2. reda, ki potekajo čez njihovo območje. Vendar je koalicija sprejela dopolnilo, po katerem lahko nujno vzdrževanje na teh območjih, če ga ne izvede koncesionar, izvaja občina po predhodnem soglasju ministrstva, pristojnega za vode. Ta dela se financirajo iz državnega proračuna.
Koalicijske poslanske skupine so med drugim tudi sklenile, naj se tretja razvojna os določi kot razvojni in prednostni cestni infrastrukturni projekt, in sicer v celoti in ne le koroški del. Niso pa podprle predloga SDS za črtanje možnosti razlastitve posameznika, pač pa so bolj podrobno opredelile člen, ki opredeljuje poseg v lastninsko pravico.
V razpravi na današnji seji DZ je koalicija sicer pozdravila vladne ukrepe za normalizacijo razmer. Zakon je po besedah Soniboja Knežaka (SD) plod številnih usklajevanj in nenehnega sodelovanja z lokalnimi skupnostmi.
V opoziciji so poleg dodatnih obremenitev gospodarstva opozorili na počasno ukrepanje. Intervencijske službe so se takoj po nesreči odzvale hitro in učinkovito, ukrepanje vlade v nadaljevanju pa je ravno obratno, je dejal Zvonko Černač (SD).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje