Pirc Musar sledila predlogu koalicije in po umiku Keršmanca za ustavno sodnico znova predlagala Kresal

Potem ko je predsednica republike Nataša Pirc Musar danes umaknila predlog kandidature Cirila Keršmanca za ustavnega sodnika, so v koaliciji odločeni, da je treba to kadrovsko vprašanje zapreti še v tem parlamentarnem mandatu.

Predsednici so predlagali, naj za ustavno sodnico znova predlaga Barbaro Kresal, kar je Nataša Pirc Musar tudi storila. Kot so pojasnili v njenem uradu, je Pirc Musar predlog ponovne kandidature Kresal popoldne že poslala v državni zbor.

"Glede na zagotovilo, da njen prvotni predlog uživa zadostno podporo za izvolitev, predsednica republike pričakuje, da bodo poslanke in poslanci ravnali odgovorno do postopka in kandidatov ter da ne bo prihajalo do novih zapletov," so navedli v uradu predsednice republike.

Poudarili so še, da je Kresal ugledna strokovnjakinja s področja delovnega prava in socialne varnosti ter da jo predsednica ocenjuje kot izjemno strokovno in neodvisno kandidatko, ki izpolnjuje najvišje kriterije za opravljanje funkcije ustavne sodnice.

Avšič Bogovič: Kresal ima našo podporo

Kresal je že bila kandidatka za ustavno sodnico. Pirc Musar jo je namreč skupaj z Markom Starmanom in Tamaro Kek predlagala za tri mesta na ustavnem sodišču, nato pa je prejšnji teden umaknila predlog njene kandidature in namesto nje za to mesto predlagala Keršmanca.

Predsednica je tedaj sporočila, da je predlog za imenovanje Kresal umaknila, ker ne bi dobila zadostne podpore za izvolitev. Zadržke so imeli v Gibanju Svoboda, kar je danes potrdila tudi vodja poslancev Gibanja Svoboda Nataša Avšič Bogovič, ki je dejala, da so se v nekem trenutku odločili, da dajo prednost Keršmancu.

A so se po tem, ko sta SD in Levica odrekli podporo Keršmancu, predsednica pa je predlog njegove kandidature umaknila, v Svobodi očitno premislili. Avšič Bogovič je dejala, da so se danes ponovno sestali tako s Kresal kot z Jožetom Kozino, ki ga je predsednica prav tako uvrstila v ožji izbor petih imen za ustavne sodnike.

"Po pogovorih ugotavljamo, da ima Barbara Kresal še vedno naše zaupanje, in to sem tudi sporočila v urad predsednice republike," je navedla Avšič Bogovič. Glede Keršmanca pa je dejala, da so se pojavili dvomi, ki si jih "vsak razlaga na različne načine". Dodala je, da sama na njegovi predstavitvi sicer ni dobila občutka, da bi nasprotoval pravici do splava.

Po besedah vodje poslancev Svobode bi poslanci o imenovanju Kresal lahko odločali že v torek v okviru redne seje državnega zbora, ko bodo imeli na mizi tudi preostale kadrovske predloge predsednice države, ali pa na eni od izrednih sej v prvi polovici februarja.

Hot: Ne pristajam na teorijo, da je bil Keršmanc napačno razumljen

Da Kresal uživa njihovo podporo, izpostavljajo tudi v SD in Levici. Vodja poslancev SD Meira Hot je pozdravila odločitev Pirc Musar, da umakne predlog kandidature Keršmanca. "V dodatnih razgovorih se je izkazalo, da ima veliko bolj konservativna stališča, kakor je bilo predhodno izkazano," je navedla Hot.

Vodja poslancev SD je še poudarila, da ne pristaja na teorijo, da je bil Keršmanc narobe razumljen, saj da je vsaj pet ljudi razumelo, da ima do pravice do splava, pomoči pri prostovoljnem končanju, biomedicinske oploditve žensk in sovražnega govora nasprotna stališča od tistih, ki jih zagovarja aktualna koalicija.

"Pravica do splava v današnjih časih ni samoumevna, v svetu se pojavljajo ideje o redefiniciji pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok. Kakršenkoli dvom pri posamezniku glede zagovarjanja te pravice nam enostavno pove, da ga je preveč nevarno postaviti na funkcijo ustavnega sodnika," je povedala Hot.

Keršmanc je sicer poslanskim skupinam in predsednici republike včeraj poslal pismo, v katerem je poudaril, da podpira pravico žensk do splava in pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok.

A kot je navedla Hot, jih njegova pojasnila niso prepričala. "Ko je bil pogovor pri nas in kolegih iz Levice opravljen, smo vsi prišli do istih zaključkov, naslednjega dne pa je dejal, da temu ni tako. Osebno se bojim oseb, ki tako hitro spreminjajo stališča in vzbujajo dvome o tem, kaj v resnici zagovarjajo," je dodala vodja poslancev SD.

Sukič: Nismo kar tako ocenili, da je Kresal bolj primerna kandidatka

Vodja poslancev Levice Nataša Sukič pa je izpostavila, da so se v Levici na seji mandatno-volilne komisije v začetku tedna pri predlogu za imenovanje Keršmanca vzdržali, nato pa so se po pogovorih s kandidati odločili, da se jim zdi za ustavno sodnico bolj primerna Kresal.

Na vprašanje, ali so se tako odločili zaradi konservativnih pogledov Keršmanca, je Sukič odgovorila, da se ne želi spuščati v podrobnosti. "Zelo resno smo pristopili k pogovoru in lahko zaupate naši oceni. Nismo kar tako ocenili, da je Barbara Kresal za nas bolj primerna kandidatka," je povedala vodja poslancev Levice.

Navedla je še, da so že po prvem krogu usklajevanj sporočili, da podpirajo Kresal. "Levica je dala svoje stališče, vendar pa celotna koalicija takrat očitno ni podpirala Kresal, zato je verjetno tudi prišlo do spremembe predloga. Ampak kot rečeno, mi stojimo za našo prvotno odločitvijo," je dodala Sukič.

Avšič Bogovič: Glasove za varuhinjo bo zagotovila tudi opozicija

Umik kandidature Keršmanca pa po mnenju vseh treh vodij koalicijskih poslanskih skupin ne bi smel vplivati na druga kadrovska imenovanja. Kandidatka za varuhinjo človekovih pravic Simona Drenik Bavdek za izvolitev potrebuje vsaj 60 poslanskih glasov, kar pomeni, da jo mora poleg koalicije podpreti še ena opozicijska stranka.

"Pri kandidatki za varuhinjo človekovih pravic ni vse na Svobodi in koaliciji. Kolikor pa sem seznanjena s strani urada predsednice in tudi s hodnikov državnega zbora, pa naj bi bila podpora zagotovljena tudi s strani opozicije," je dejala Avšič Bogovič.

Za jeziček na tehtnici pri imenovanju varuha velja NSi, ki pa naj bi se po nekaterih informacijah iz stranke o podpori Drenik Bavdek odločila tik pred glasovanjem. V SDS pa vztrajajo, da bi morali odprta kadrovska vprašanja reševati po volitvah, in napovedujejo, da pri glasovanju ne bodo sodelovali. Podobno naj bi ravnali tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev, ki jo vodi Anže Logar.