Menu Item
Poslanci vladnih strank naj bi do konca leta vložili prve zakone, s katerimi nameravajo uresničiti voljo ljudi s posvetovalnih referendumov, ki so v začetku junija potekali z evropskimi volitvami. Kopja med koalicijo in opozicijo se bodo lomila zlasti pri novem zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Da bi pomirili zdravnike, ki so protestirali pri prejšnjem zakonu, v novem zakonu možnosti evtanazije ne bo več. Velik zalogaj za vlado bo tudi legalizacija konoplje za osebno rabo. Po kateri državi bi se lahko zgledovali pri tem, še ni jasno, najbolj se omenja Nemčijo. Še najbolj negotova pa se zdi usoda uvedbe preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah.
Premier Robert Golob je že večkrat poudaril, da bo vlada spoštovala voljo volilcev in da si bo prizadevala za pripravo zakonodaje, ki bo sledila izidom junijskih posvetovalnih referendumov. Volilci so takrat večinsko podprli uvedbo preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah, pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ter uporabo konoplje v medicinske in osebne namene.
V koalicijskem trojčku Gibanje Svoboda, SD in Levica zatrjujejo, da so pri načrtovanih spremembah enotni in usklajeni, a bodo pri nekaterih naleteli na močno nasprotovanje opozicijskih SDS in NSi. Kopja med koalicijo in opozicijo se bodo najbolj lomila pri zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V primeru njegove potrditve namreč ni izključen niti naknadni zakonodajni referendum. SDS in NSi zakonu odločno nasprotujeta z argumentom, da je treba poudarjati kulturo življenja in ne kulture smrti.
Nov zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pripravlja skupina koalicijskih poslancev pod vodstvom Tereze Novak iz Gibanja Svoboda. Pri tem izhajajo iz zakona, ki ga je v državni zbor s podpisi volilcev vložilo Društvo Srebrna nit – združenje za dostojno starost, a so ga poslanci marca letos zavrnili, v Svobodi pa so nato predlagali posvetovalni referendum.
Postopek bo sprožil umirajoči, v novem zakonu ne bo evtanazije
Novak je za N1 dejala, da bodo koalicijski poslanci nov zakon predvidoma vložili do konca leta. “Zdaj smo v fazi, ko smo šli čez vse pomembnejše pomisleke, ki so se pojavili v času referendumske kampanje. Nekatere smo poskusili upoštevati, tako da bo nov čistopis zakona, ki ga bomo predvidoma pripravili prihodnji teden, že vseboval glavne spremembe glede na prvi zakon,” je poudarila Novak in dodala, da pri novem zakonu sodelujejo tudi z društvom Srebrna nit.
Na vprašanje, katera bo torej ključna razlika v primerjavi s prejšnjim zakonom, pa je odgovorila, da zasledujejo smer, po kateri bi bilo prostovoljno končanje življenja izključno dejanje posameznika. “Po novem zakonu bo bolnik oziroma umirajoči tisti, ki bo sam sprožil ta postopek. S tem bomo razbremenili zdravnike, je pa jasno, da povsem brez njih ne bo šlo,” je dejala poslanka Svobode.
V prejšnji različici zakona je bila namreč v izjemnih primerih, ko bolnik samousmrtitve ne bi mogel opraviti sam, dovoljena tudi evtanazija oziroma vnos učinkovine s strani druge osebe, torej zdravnika. V novem zakonu evtanazije ne bo več, s tem pa želijo predlagatelji pomiriti predvsem zdravnike, ki so v primeru potrditve prejšnjega zakona napovedovali ugovore vesti.
“Vsi pričakujemo naknadni zakonodajni referendum”
Da znotraj koalicije obstaja politična volja za potrditev sprememb, je za N1 ocenil tudi Andrej Pleterski iz Srebrne niti. “Glasov za sprejetje bo dovolj,” je povedal, a dodal, da pa po sprejetju zakona vsi pričakujejo naknadni zakonodajni referendum, ki ga bodo sprožili nasprotniki zakona, ki da se nanj že pripravljajo.
Prodaja medicinske konoplje bo mogoča v lekarnah
Do konca leta bi morala biti po napovedih iz premierjevega kabineta pripravljena tudi nova zakonodaja, ki bo uredila medicinsko in osebno rabo konoplje. Pri medicinski rabi konoplje večjih političnih nesoglasij vsaj zaenkrat ne gre pričakovati, saj je ta v Sloveniji dovoljena že vrsto let. Kljub temu pri nas gojenje konoplje v medicinske namene še vedno ni mogoče, zdravniki pa bolnikom redko predpišejo pripravke iz konoplje.
“Treba je urediti predvsem pogoje za gojenje v Republiki Sloveniji, ker smo trenutno odvisni od uvoza. Prav tako si želimo, da se tudi pri nas jasno določijo kriteriji za gojitelje in izdelovalce zdravil iz konoplje in da bi med razpravo razblinili določene tabuje o uporabi konoplje v medicini,” je za N1 dejala poslanka in podpredsednica Svobode Sara Žibrat.
V premierjevem kabinetu so za N1 pojasnili, da bo prvi zakon celovito in sistematično uredil gojenje, proizvodnjo, promet in uporabo konoplje v medicinske, znanstvene in industrijske namene. V skladu z določili enotne konvencije Združenih narodov o mamilih bo z zakonom ustanovljen nacionalni organ oziroma javna agencija, ki bo podeljevanja dovoljenja za gojenje konoplje v prej omenjene namene.
“Javna agencija bo imela v skladu z določili enotne konvencije edina pravico do odkupa konoplje za uporabo v medicinske namene in do uvoza, izvoza, veleprodaje in skladiščenja zalog konoplje,” so navedli v premierjevem kabinetu. Zakon bo med drugim zagotovil dostop in oskrbo z medicinsko konopljo ter poskrbel za varstvo uporabnikov in ukrepe, ki so potrebni za preprečevanje zlorab in odvisnosti.
Dostop do medicinske konoplje in prodaja registriranim uporabnikom bosta mogoča prek lekarn. “Upamo, da bo zdravniška stroka sledila tem trendom, ker z zakonom ne moremo vplivati na predpisovanje konopljinih izdelkov,” je dodala Žibrat.
Se bomo pri osebni rabi konoplje zgledovali po Nemčiji?
Drugi zakon pa bo po pojasnilih premierjevega kabineta uredil tudi pogoje za gojenje konoplje za omejeno osebno uporabo. “Volja koalicije je jasna, tudi pri osebni rabi konoplje bomo sledili volji ljudi. Ljudje so na referendumu povedali, da zanje to ne predstavlja tabu teme in da si želijo varne uporabe za tiste, ki to že zdaj uporabljajo,” je poudarila Žibrat.
Medtem pa tudi iz vladnih strank prihajajo ocene, da bo legalizacija konoplje za osebno uporabo za koalicijo precej trd oreh. Po kateri državi bi se lahko zgledovali pri tem, še ni jasno, trenutno pa se v nekaterih krogih omenja model iz Nemčije, po katerem lahko posameznik v javnosti poseduje do 25 gramov konoplje, doma pa lahko hrani do 50 gramov in goji do tri rastline za osebno rabo.
Prodaja in nakup konoplje sta v Nemčiji od prvega aprila, ko je v veljavo stopil nov zakon o delni legalizaciji konoplje za osebno rabo, še vedno prepovedana. Tisti, ki doma ne želijo gojiti rastlin, se sicer lahko pridružijo tako imenovanim konopljinim klubom, v katerih si člani medsebojno dobavljajo konopljo za osebno uporabo. Vendar pa naši sogovorniki iz koalicije opozarjajo, da nemškega modela ni mogoče popolnoma prenesti v Slovenijo.
“V koaliciji smo enotni, da imajo prednost nadzor, regulacija in varnost uporabnikov, najprej pa dekriminalizacija, če govorimo o posedovanju konoplje. Potem pa se bomo odločili, kako daleč bomo šli na primerljive države. Imamo primer Nemčije, ki pozna zadruge in klube. To so stvari, ki jih bomo verjetno dorekli tudi glede na odzive ljudi,” je dejala Žibrat in dodala, da bosta SDS in NSi najbrž nasprotovali osebni uporabi konoplje.
Da ni nujno zagovornik rekreativne rabe konoplje in da to vprašanje prepušča večinski volji volilcev, pa je na soočenju na N1 s prvakom SDS Janezom Janšo pred evropskimi volitvami poudaril premier Golob.
Državna sekretarka v premierjevem kabinetu Metka Paragi je nedavno dejala, da pri pripravi nove zakonodaje o konoplji sodeluje tudi strokovna skupina, ki jo sestavljajo strokovnjaki s področja medicine, farmacije, biotehnologije in prava. Kdo so člani omenjene strokovne skupine, nam v kabinetu predsednika vlade niso želeli pojasniti. Kot so sporočili, bodo imena članov skupine razkrili, ko bosta pripravljena oba zakona. Ob tem so dodali, da se bo razširjena strokovna skupina odločila, ali bosta oba zakonodajna predloga združena v en zakon ali pa bosta ostala ločena.
Koalicija pri preferenčnem glasu odvisna od podpore NSi
Veliko bolj negotova pa je trenutno usoda uvedbe preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah. Ker koalicija v državnem zboru nima potrebne dvotretjinske večine za spremembe volilne zakonodaje, je pri tem projektu odvisna od glasov opozicije. Ker v SDS uvedbi preferenčnega glasu in ukinitvi volilnih okrajev močno nasprotujejo, je edina možnost dogovor med koalicijo in NSi.
V Novi Sloveniji so na vlado že posredovali svoj zakon, po katerem bi število volilnih enot z osem povečali na 18, iz vsake pa bi izvolili po pet poslancev. V premierjevem kabinetu, kjer je za spremembe volilne zakonodaje zadolžena državna sekretarka Maša Kociper, so za N1 pojasnili, da predlog NSi še preučujejo, predvidoma do konca meseca pa se bodo koalicijske stranke dogovorile o nadaljnjih postopkih in opravile dodatne pogovore z Novo Slovenijo.
“Po pogovorih bo sprejeta odločitev o tem, kakšen predlog bo vložen v zakonodajno proceduro,” so poudarili v kabinetu predsednika vlade. Če bo to predlog NSi, bo potrebna tudi sprememba ustave, saj bi se po njihovem predlogu število poslancev s sedanjih 90 povečalo na 92.
To bo sicer bistveno podaljšalo čas za uvedbo preferenčnega glasu, ki pa se počasi izteka. Naslednje parlamentarne volitve v Sloveniji bodo namreč leta 2026, v skladu s priporočili Beneške komisije pa se volilna zakonodaja leto dni pred volitvami ne spreminja. To pa pomeni, da bi moral biti zakon v državnem zboru potrjen najkasneje spomladi prihodnje leto.
Na vprašanje N1, ali bodo zakon vložili tudi, če ne bodo imeli vnaprej zagotovljenih 60 poslanskih glasov, pa so v premierjevem kabinetu odgovorili, da v koaliciji vlada prepričanje, da je zakonodajni predlog treba vložiti in tako izpolniti voljo ljudi. V prejšnjem parlamentarnem mandatu sta sicer spodletela dva poskusa ukinitve volilnih okrajev in uvedbe preferenčnega glasu. V NSi so spremembe takrat podpirali, mnenja v SD pa so bila različna.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje