Koalicija proti polni pokojnini za delovno aktivne upokojence

Vlada se je na današnji seji seznanila s pripravo predloga pokojninske reforme, v petek pa ga bo obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet, so sporočili z vlade.
"V okviru prenove sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja so predlagane celovite rešitve, ki bodo v luči široke družbene razprave in socialnega dialoga pripeljale do pravičnega pokojninskega sistema, pri katerem ne bo potrebe po nenehnih izrednih in pogosto arbitrarnih posegih v sistem," so zapisali v uradu vlade za komuniciranje (Ukom).

Kot so navedli, naj bi s predlaganimi spremembami pripravili sistem na demografski prehod in izboljšali blaginjo obstoječih in prihodnjih upokojencev. Z zagotovitvijo javnofinančne vzdržnosti sistema in večje preglednosti ter razumljivosti posameznih parametrov in celotnega pokojninskega sistema se bo hkrati povečalo zaupanje v sistem. Na področju prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja pa želijo s predlogom zvišati število vključenih v kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki ga za svoje zaposlene oblikuje delodajalec.

Postopna uvedba sprememb: kdaj pride božičnica

Predlagane spremembe ne bodo uvedene na hitro, ampak bodo začele veljati po ustreznem prehodnem obdobju. Tako se bodo lahko načrti posameznikov prilagodili, prav tako pa se bo lahko prilagodilo delo pri izvajalcih sistemov. To bo preprečilo nenadne spremembe v dinamiki upokojevanja, so še zapisali v Ukomu.

Po predlogu, ki je usklajen s socialnimi partnerji, se bo denimo zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 postopno podaljševala in bo od leta 2035 za dve leti daljša kot zdaj. Obdobje za izračun pokojninske osnove se bo od leta 2028 podaljševalo, od leta 2035 pa bo vključevalo najugodnejših zaporednih 40 let zavarovanja, pri čemer bodo pet najmanj ugodnih let izločili.

Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe se bo z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 naprej postopno zviševal, od leta 2035 pa znašal 70 odstotkov. Pri usklajevanju pokojnin, pri katerem zdaj upoštevajo 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin, pa bodo bolj upoštevali rast cen življenjskih potrebščin in manj rast plač. Tako naj bi leta 2040 delež rasti plač upoštevali le še v 20 odstotkih, delež rasti cen življenjskih potrebščin pa v 80 odstotkih.

Predvidena je tudi božičnica, ki naj bi bila prvič izplačana že novembra letos.

NSi vložila predlog za dvojni status upokojencev

Predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je vložila NSi, bi omogočil t. i. dvojni status upokojencev, saj bi lahko ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino prejemali njeno polno višino tudi ob nadaljnji delovni aktivnosti, in sicer ne glede na njen obseg. "Delo ne sme biti kazen, delo je namreč vrednota in kdor želi delati – v tem primeru tudi po upokojitvi - naj ima pravico, da to stori brez kazni, brez omejitev, brez odvzema dela njegove zaslužene pokojnine," je v prvi obravnavi poudaril Jernej Vrtovec (NSi).
Po njegovih pojasnilih poleg tega v noveli predlagajo tudi dvig zagotovljene starostne, invalidske in vdovske pokojnine na 820 evrov, dvig odmernega odstotka najnižjih pokojnin z 29,5 na 32 odstotkov ter dvig odmernega odstotka najnižjih invalidskih in kmečkih pokojnin z 41 na 44 odstotkov.

Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti IgorjaFeketije predlog odstopa od temeljnih načel sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, to sta načeli medgeneracijske solidarnosti in zavarovanja. Glede predlaganega zvišanja odmernega odstotka za najnižje invalidske in kmečke pokojnine pa je dejal, da predlog zakona, o katerem so se dogovorili s socialnimi partnerji, predvideva višje zvišanje, in sicer z 41 na 50 odstotkov.

Kot je še dejal Feketija, so spremembe pokojninske zakonodaje "večje od ene same vlade in prečijo obdobja več različnih vlad vseh barv in odtenkov". Poudaril pa je tudi, da "brez soglasja socialnih partnerjev reforme ni in je ne bo".

Na očitke Feketije, da predlog NSi ni bil pripravljen v socialnem dialogu, je Janez Cigler Kralj (NSi) odgovoril, da je partner v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) vlada, ne državni zbor. Na ESS lahko po besedah Ciglerja Kralja obravnavajo tudi opozicijske predloge, zato pričakuje, da bodo tudi tega.

V NSi so opozorili tudi na demografske trende in pomanjkanje delovne sile pri nas. "Osebe, ki ob upokojitvi želijo in zmorejo še delati, prispevajo k rasti BDP in blaginje, hkrati pa s svojo delovno aktivnostjo prispevajo k svojemu osebnemu zadovoljstvu in blagostanju," je še dejal Cigler Kralj.

SDS o preteklih poskusih

ZoranMojškerc (SDS) je spomnil, da so dvojni status tudi v SDS že predlagali in vlado pozvali k sprejetju posameznih zakonskih sprememb za izboljšanje vse slabšega položaja upokojencev, a jih ni upoštevala. "Očitno je, da tako mačehovske vlade do upokojencev doslej še nismo imeli," je ocenil.
Navedel je, da trenutno že 58 odstotkov vseh upokojencev prejema pokojnino, ki je nižja od praga tveganja revščine. V času, "ko upokojenci živijo v vse večji revščini" in se jih obdavči za nove davke in prispevke, pa koalicija sprejme zakon, "s katerim želi posameznim privilegiranim kulturnim izbrancem v posmeh vsem ostalim upokojencem podeliti tudi poseben dodatek k njihovim pokojninam", je še dodal Mojškerc.

Po besedah TinetaNovaka iz poslanske skupine nepovezanih poslancev predlagane rešitve predstavljajo korak k bolj stimulativnemu pokojninskemu sistemu, ki upošteva demografske trende, potrebe starejših ter spodbuja aktivno staranje. Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar je ocenil, da gre za zdravorazumski zakon. "Če ga boste zavrnili na glasovanju, bo to eden od prvih zakonov, ki bo sprejet v mandatu naslednje vlade," je napovedal.

Koalicija predlogov ne podpira

V koaliciji pa predlaganih rešitev ne podpirajo. Kot je dejal DeanPremik (Svoboda), možnosti dvojnega statusa najbrž ne bi izkoristili tisti, ki opravljajo pretežno fizično delo in v povprečju prejemajo nižje dohodke, ampak tisti na bolje plačanih delovnih mestih z ugodnejšimi delovnimi pogoji. Predlagane spremembe so po oceni Premika bolj kot iskrena želja izboljšati socialni položaj upokojencev namenjene pritegnitvi medijske pozornosti.

Medtem pa je MiroslavGregorič (Svoboda), četudi predloga novele na glasovanju ne bo podprl, naklonjen delu rešitev v zvezi z dvojnim statusom. Kot je pojasnil, ima sam 52 let delovne dobe. Opozoril je na zavezo v koalicijski pogodbi o ponovnem zaposlovanju upokojencev glede na potrebe trga dela in javni interes ter pozval, naj se delavcem in delodajalcem dopusti "to svobodo", kakršno po njegovih besedah poznajo tudi v več drugih državah.

Po mnenju SD status rednega zaposlenega za polni delovni čas in status polne upokojitve nista združljiva, saj je "pokojninsko zavarovanje namenjeno ravno zagotavljanju osnovnega vira prihodka za preživetje, ko se zaradi starosti nismo več zmožni preživljati z delom", je dejal Soniboj Knežak. Opozoril je tudi, da bi upokojenci s takšnim dvojnim statusom na trgu dela predstavljali nelojalno konkurenco mlajšim, ustvarile pa bi se tudi nove socialne razlike med upokojenci.
Poudaril je, da dvojni status upokojencev nikoli ni bil predviden kot samostojna pravica iz pokojninskega zavarovanja, temveč zgolj kot "ukrep, s katerim se poskuša na mehak način spodbuditi podaljšanje delovne aktivnosti tistih zaposlenih, ki si to želijo". Podobna ureditev z manjšimi prilagoditvami je po Knežakovih besedah predvidena tudi v novi reformi pokojninskega zavarovanja, ki jo pripravljajo.

MilanJakopovič (Levica) je poudaril, da je treba delavcem po 40 letih zagotoviti dostojno osnovno pokojnino in ne nekega nedosegljivega nadomestka. S predlagano rešitvijo se po njegovih besedah poskuša revščina upokojencev reševati "na način, da bi te zgarane ljudi s slabimi pokojninami na stara leta pošiljali v razne supermarkete, da v iskanju bolj dostojne starosti polnijo police". Prav tako si je po njegovih besedah zelo lahko predstavljati "situacijo, v kateri bi delodajalec upokojencu v novi pogodbi ponudil bistveno nižje plačilo, češ da že prejema pokojnino".

"To bi hkrati povzročilo dodaten strukturni pritisk na višino plač v družbi, ki bi ga delodajalci, verjamem, z veseljem izkoristili za to, da bi izsiljevali celotno delovno aktivno populacijo, naj dela za nižje plačilo," je dodal Jakopovič.