Menu ItemParlamentarni odbor za kulturo v četrtek očitno še ne bo obravnaval novega zakona o medijih, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko. Poslanske skupine koalicije namreč predlagajo umik te točke oziroma njeno prestavitev na eno od prihodnjih sej. Predsednica odbora za kulturo iz vrst Svobode Sara Žibrat je za N1 poudarila, da sprejemanje zakona s tem nikakor ni ogroženo in da ga koalicija še naprej podpira. Ministrica Vrečko pa je dejala, da bodo zakon skušali uskladiti z vsemi deležniki, ki so nanj podali pripombe, večjih vsebinskih sprememb pa ne pričakuje. Zakonodajno-pravna služba državnega zbora je sicer v svojem mnenju opozorila, da bi zakon pri prepovedi in sankcioniranju sovražnega govora lahko prekomerno posegel v ustavno zagotovljeno pravico do svobode izražanja.
Člani parlamentarnega odbora za kulturo v četrtek očitno ne bodo razpravljali o novem zakonu o medijih, ki so ga pripravili na ministrstvu za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko. Koalicijske poslanske skupine namreč predlagajo umik te točke oziroma prestavitev obravnave na aprilsko sejo odbora.
Predsednica odbora za kulturo Sara Žibrat je za N1 poudarila, da novega medijskega zakona s tem ne umikajo iz obravnave. “Sprejemanje zakona s tem nikakor ni ogroženo. Vse koalicijske stranke ga še vedno podpiramo, potrebujemo pa več časa, da glede na vsa prejeta mnenja zainteresirane javnosti pripravimo ustrezne amandmaje in se uskladimo,” je za N1 pojasnila Žibrat.
Da je zamik obravnave zakona na pristojnem odboru potreben zaradi dodatnih usklajevanj, je poudarila tudi ministrica Vrečko. “Zakon o medijih je res zahtevna materija. Posredno se dotika skoraj vsakega od nas, neposredno pa različnih družbenih skupin. Gre zgolj za to, da poskušamo zakon uskladiti z vsemi deležniki, ki so poslali pripombe, da bo na koncu sprejet s čim širšim konsenzom,” je dodala ministrica iz vrst Levice.
ZPS opozarja pred prekomernimi posegi v svobodo izražanja
Novi zakon o medijih v javnosti buri duhove že, odkar ga je vlada na zadnji dan lanskega leta potrdila na dopisni seji in poslala v državni zbor. Čeprav gre za prvo celovito prenovo medijske zakonodaje po več kot 20 letih, ki bo po navedbah ministrstva prinesla večjo preglednost medijskega lastništva in državnega oglaševanja, pa tudi večje finančne spodbude za medije, je zakon v javnosti izzval mešane odzive.
Poleg nejasne definicije spletnih vplivnežev se pojavljajo pomisleki, da novi zakon odpira možnosti za dodatne pritiske na medije, še zlasti ko gre za razdeljevanje državnega denarja. Da bi bilo treba merila za dodeljevanje finančne pomoči medijem v zakonu ponovno preučiti in jih oblikovati tako, da bodo “upoštevala načela preglednosti, konkurenčnosti, nediskriminatornosti in poštenosti postopka”, je v svojem mnenju opozorila tudi zakonodajno-pravna služba državnega zbora (ZPS).
Po njeni oceni je pri finančni podpori za digitalni prehod tiskanih medijev problematičen pogoj, da je v uredništvu zaposlenih najmanj toliko oseb, da njihov skupni delovni čas ustreza vsaj petim zaposlenim. Pri tem gre za tako intenzivno omejitev, da bi bil lahko podan poseg v svobodno gospodarsko pobudo, so ocenili parlamentarni pravniki.
Največ pomislekov ZPS se je sicer nanašalo na prepoved in sankcioniranje sovražnega govora v medijih. Predlagana prepoved spodbujanja nasilja ali sovraštva do pripadnikov določenih ranljivih skupin bi lahko pomenila “prekomeren poseg v svobodo izražanja”, saj bi se lahko sankcioniralo že samo izražanje sovražnih stališč, ki uporabnikov medijev ne morejo mobilizirati k sovraštvu ali nasilju, je opozorila ZPS.
Spornost predlagane rešitve po njihovi oceni še dodatno poglablja to, da sta za nadzor nad izvajanjem prepovedi sovražnega govora pristojna inšpektorat za medije in agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos). Inšpektorat je namreč organ v sestavi ministrstva, kar pomeni, da kljub višji stopnji strokovne samostojnosti njegovo delo nadzoruje ministrstvo. To pa ne preprečuje izvajanja političnega vpliva na delo inšpektorata, meni ZPS.
Ministrica Vrečko ne pričakuje večjih vsebinskih sprememb
Kljub opozorilom parlamentarnih pravnikov ministrica Vrečko pravi, da zakon v parlamentarni proceduri ne bo deležen nobenih velikih sprememb. “Večinoma bo šlo za proceduralne oziroma tehnične popravke, ne pa za vsebinske premike,” je povedala ministrica in dodala, da se bo prvotna časovnica sprejemanja zakona zamaknila za približno dva tedna.
Da se zakon ne bo korenito spreminjal, je poudarila tudi Žibrat: “To ni mogoče oziroma bi bilo malo neodgovorno, se pa pripravljajo spremembe, ki upoštevajo predloge in pripombe tako ZPS kot različnih deležnikov.” Med tistimi, ki so podali pripombe na zakon, prevladujejo medijska in novinarska združenja na čelu z Društvom novinarjev Slovenije ter predstavniki občin, radijskih postaj in kabelskih operaterjev.
“O vsebinskih amandmajih ne morem govoriti, ker se še usklajujemo,” je dejala Žibrat in dodala, da v Gibanju Svoboda podpirajo zakonske spremembe. Preložitev obravnave novega medijskega zakona na eno od prihodnjih sej odbora podpirajo tudi v SD. “Gre za prvo celovito prenovo medijske zakonodaje po dveh desetletjih, zato je ključno, da pri oblikovanju končne rešitve zagotovimo čim širši družbeni konsenz in obravnavamo ključne pomisleke,” so poudarili v drugi največji vladni stranki.
Ob tem so v SD izrazili prepričanje, da bo dodaten čas za usklajevanja prispeval k boljšim rešitvam in še večji legitimnosti zakona, ki bo moral dolgoročno okrepiti avtonomijo in odpornost slovenskega medijskega prostora. V opozicijskih SDS in NSi so do novega medijskega zakona kritični in mu nasprotujejo. Zaradi opozoril ZPS, da zakon “grobo” posega v ustavno pravico svobode govora, so v SDS predlagali, da odbor opravi javno predstavitev mnenj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje