Menu Item
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen po informacijah N1 na ponedeljkovem obisku v Sloveniji ni varčevala s pritiski, da bi naša država na komisarsko mesto predlagala kandidatko. Iz njenih navedb naj bi bilo razbrati, da bi si lahko Slovenija v tem primeru obetala resor širitve EU. A kot so poudarili v kabinetu predsednika vlade, koalicija enotno stoji za Tomažem Veselom kot edinim kandidatom za komisarja iz Slovenije.
Pritiski predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen na manjše članice EU, da bi omogočile uresničitev njene obljube o spolni uravnoteženosti prihodnje komisarske ekipe, se nadaljujejo. Nekatere države so že popustile in poleg moškega predlagale še žensko ali pa predlaganega kandidata zamenjale s kandidatko.
Tako se je Belgija, ki je zadnja sporočila predlog za komisarsko mesto, odločila za žensko in za komisarko predlagala dosedanjo zunanjo ministrico Hadjo Lahbib. Bolgarija je kot edina država v Bruselj poslala dve imeni, in sicer bivšo zunanjo ministrico Ekaterino Zaharievo in nestrankarskega strokovnjaka za energetiko Juliana Popova.
Romunija je svojega kandidata Victorja Negrescuja po trdih pogajanjih zamenjala s kandidatko – evropsko poslanko in nekdanjo ministrico za evropska sredstva Roxano Minzatu. Po zamenjavi Romunije se za komisarska mesta trenutno poteguje 17 moških in devet žensk. Če prištejemo še von der Leyen, se za zdaj v prihodnji komisiji obeta deset žensk, torej 37 odstotkov. V sedanji komisarski ekipi je razmerje 52 proti 48 v korist moških.
Von der Leyen izpostavljala, da od Slovenije pričakuje kandidatko
Pritiskov, naj predlaga kandidatko, je deležna tudi Malta, a je njen premier Robert Abela že sporočil, da si ne bo premislil, saj bi to “spodkopalo njegovo avtoriteto”. Malteški kandidat tako ostaja Glenn Micallef, ki je do nedavnega vodil premierjev kabinet.
Hudih pritiskov je deležna tudi naša država – po informacijah N1 naj bi von der Leyen med ponedeljkovim obiskom nenehno izpostavljala, da od Slovenije pričakuje kandidatko. Iz njenih navedb naj bi bilo razbrati, da bi si lahko naša država, če bo prispevala k ženski kvoti, obetala resor širitve EU.
Ta resor je predsednica Evropske komisije izpostavila tudi v svojem nastopu na Blejskem strateškem forumu – napovedala je, da bo v prihajajočem mandatu imenovala evropskega komisarja, ki se bo ukvarjal zgolj s širitvijo.
Predsednik vlade Robert Golob je njeno napoved pozdravil z besedami, da je imenovanje komisarja, ki bi se osredotočil na področje širitve, “pravi pristop in pravi odziv na čas, v katerem živimo”.
A se je koalicija na današnjem sestanku odločila, da od svojega predloga ne bo odstopila. “Koalicijski partnerji ostajajo enotni, da je Tomaž Vesel edini kandidat Republike Slovenije za evropskega komisarja za novo sestavo Evropske komisije,” so po srečanju poudarili v kabinetu predsednika vlade. Kateri resor si lahko obeta Vesel, še ni znano.
Vztrajanje kot znak suverenosti Slovenije
V političnih kuloarjih je bilo sicer mogoče slišati različna razmišljanja. Zagovorniki vztrajanja pri sedanjem kandidatu so poudarjali, da gre za vprašanje suverenosti Slovenije. Kot so dejali, je izbira kandidata v rokah držav članic, Slovenija pa bi s spremembo svoje odločitve pristala na diktat Bruslja in pokazala svojo šibkost. Spraševali so se tudi, zakaj zahteve po zagotavljanju ženske kvote von der Leyen ne naslavlja na večje članice EU, kot so na primer Francija, Poljska, Italija …
Prav tako je bilo v omenjenih krogih mogoče slišati, da si naša država, tudi če bi predlagala kandidatko, ne more obetati močnega resorja, kaj šele, da bi ji pripadlo katero od podpredsedniških mest. Resor širitve naj bi bil namreč, tako naši sogovorniki, po načrtovani izločitvi sosedstva iz sedanjega resorja precej oslabljen.
Po novem naj bi se resor za širitev ukvarjal predvsem z Zahodnim Balkanom, medtem ko naj bi bili za druge sosede EU zadolženi drugi komisarji. Naši viri iz Bruslja predvidevajo, da bo nad resorjem širitve in tudi obnove Ukrajine kot eden od podpredsednikov Evropske komisije bdel Latvijec Valdis Dombrovskis.
Zagovorniki vztrajanja pri Veselovi kandidaturi so še izpostavljali, da je Slovenija v preteklosti v Evropski komisiji vodila različne resorje, med njimi tudi promet in okolje, a da zaradi tega naša država nikoli ni bila deležna kakšnih ugodnosti.
Agencija Ninamedia je v javnomnenjski anketi za Dnevnik prejšnji teden anketirance vprašala, ali bi podprli slovensko vlado, če bo vztrajala pri odločitvi, da Tomaža Vesela predlaga za evropskega komisarja. 54,4 odstotka vprašanih je odgovorilo pritrdilno, 26,5 odstotka pa jih je izbralo odgovor “ne”. Na vprašanje, kdo naj odloča o izbiri kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije, pa je 67,3 odstotka anketirancev odgovorilo, da naj odloča slovenska vlada, 22,6 odstotka pa, da naj to stori predsednica Evropske komisije von der Leyen.
Padec Vesela za Goloba in Slovenijo ne bi bil prijeten
Nekateri naši sogovorniki pa so ocenjevali, da bi Slovenija morala prisluhniti želji von der Leyen. Kot enega od razlogov so navedli pomembnost spolne uravnoteženosti Komisije. Poudarjali so tudi, da v Bruslju šteje predvsem to, kakšne pomembne politične funkcije je v preteklosti zasedal kandidat, Vesel pa doslej sploh ni bil v politiki. Po teh navedbah pa naj ne bi bilo nezanemarljivo niti to, kateri politični skupini pripada kandidat. Glede na rezultate evropskih volitev naj bi med predlaganimi kandidati primanjkovalo socialistov.
Nekateri naši sogovorniki so še ocenili, da bi s kandidatom, ki ne bo pogodu predsednici Evropske komisije, naša država tvegala, da ta ne dobi podpore pristojnega odbora Evropskega parlamenta. Padec Vesela pa da tako za Goloba kot za Slovenijo ne bi bil prijeten.
Za zasedbo komisarskega mesta je namreč zaslišanje v Evropskem parlamentu ključno. Pred petimi leti so evropski poslanci zaradi navzkrižja interesov že pred zaslišanjem dokončno zavrnili Madžara Laszla Trocsanyija in Romunko Rovano Plumb, Francozinja Sylvie Goulard pa je padla na odboru. Slovenija že ima izkušnjo z zavrnitvijo v Evropskem parlamentu. Pred desetimi leti zaslišanja kot edina ni opravila slovenska kandidatka Alenka Bratušek.
Po nekaterih napovedih bi lahko Ursula von der Leyen listo kandidatov za komisarje Evropskemu parlamentu poslala že prihodnji teden. Kar pomeni, da bi morala Slovenija, če bi se odločila za zamenjavo Vesela, zelo pohiteti. Po naši zakonodaji mora namreč vlada najprej potrditi predlog za kandidata in ga poslati v državni zbor. Kandidat se predstavi odboru za zadeve EU, vendar pa vlada na njegovo mnenje ni vezana. Spomnimo, da je Vesel v odboru dobil prepričljivo podporo: od 15 navzočih članov je zanj glasovalo vseh devet poslancev koalicije, šest opozicijskih poslancev pa se je vzdržalo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje