Koalicija za pravičnejši pomorski turizem: taksa tudi za potnike s križark

Novelo zakona o spodbujanju razvoja turizma je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisano Tamaro Kozlovič, Robertom Janevom, Matejem Tašnerjem Vatovcem, Meiro Hot in poslancem italijanske narodne skupnosti Felicejem Zizo. Novela uvaja turistično takso za ladjarje, ki s potniškimi ladjami pripeljejo turiste v slovenska pristanišča, ali zasidranja v pripadajočem akvatoriju.

Po podatkih iz leta 2024 je Koper obiskalo 73 potniških ladij z več kot 125.000 potniki, Piran pa 31 ladij s približno 4.000 potniki. Čeprav obisk prinaša koristi lokalnemu gospodarstvu, občine ob tem nosijo tudi dodatne stroške, povezane z infrastrukturo, čistočo, obveščanjem in turistično ponudbo.

Predlog zakona predvideva, da bodo ladjarji plačevali takso v pavšalnem znesku na podlagi števila potnikov. V imenu ladjarjev jo bo občinam odvajal upravljalec pristanišča ali pooblaščeni pomorski agent, skupaj z drugimi pristojbinami. Zbrana sredstva bodo namenska in jih bodo občine lahko uporabile za turistično infrastrukturo, informiranje, urejanje javnih površin in organizacijo prireditev.

"Nujno in pošteno je, da občine, kot sta Koper in Piran, ob vsakem prihodu potniške ladje dobijo tudi sredstva za gostoljubje," je dejala Kozlovič. Po besedah Janeva ladje za križarjenje prinašajo obiskovalce, a tudi stroške, ki jih nosijo občine, Vatovec pa je dodal, da zakon lokalnim skupnostim omogoča, da bodo imele tudi one nekaj od množičnega turizma.

Hot je poudarila, da je namen takse pokrivanje stroškov, ki jih turizem nalaga lokalnim prebivalcem. "Potniki z ladij niso izjema. Tudi oni so soodgovorni za ohranjanje trajnosti našega prostora," je zapisala. Ziza pa je dodal, da zakon obmorskim občinam daje orodje za razvoj skupnosti z dodatnimi sredstvi iz ladijskega turizma.

Predlog zakona po zagotovilih predlagateljev ne bo obremenil lokalnega turističnega gospodarstva – zavezanci za plačilo bodo ladjarji. Po tej ureditvi se Slovenija pridružuje mestom, kot so Amsterdam, Dubrovnik in Barcelona. Podobno prakso so letos uvedli tudi na grških otokih.

Predlagatelji novele ocenjujejo, da bi občini Koper in Piran na leto lahko pridobili približno 250.000 evrov dodatnih sredstev. Podporo zakonu sta izrazili tudi obe omenjeni občini, prav tako pa zakon podpirajo tudi v Luki Koper.

Državni zbor bo novelo zakona obravnaval jeseni, sprememba, ki jo novela zakona prinaša, pa bi se začela uporabljati s 1. januarjem 2026.