Koalicija zaustavila predlagane spremembe zakona o nevladnih organizacijah

Slika je simbolična (Foto: Žiga Živulović Jr./BOBO)

Predlog spremembe zakona o nevladnih organizacijah je končal svojo parlamentarno pot potem, ko ni prejel zadostne podpore poslancev. Predlog zakona opozicijske SDS je predvideval, da bi se denar davčnih zavezancev, ki se sedaj steka v sklad za razvoj nevladnih organizacij, po novem stekal v sklad za obnovo in proračun. Predlogu so nasprotovali v koalicijskih strankah.

Poslanci so na izredni seji ocenili predlog spremembe zakona o nevladnih organizacijah, ki so ga vložili v SDS, kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Da je primeren, je menilo 24 poslancev, nasprotnega mnenja jih je bilo 46.

Po predlogu bi sredstva, ki jih davčni zavezanci niso neposredno namenili za financiranje splošno koristnih namenov, financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih v skladu z dohodninsko zakonodajo lahko, in ostanejo za projekte nevladnih organizacij, prenesli na Sklad za obnovo Slovenije za obnovo po letošnjih ujmah. Po letu 2028 pa bi šla ta sredstva v proračun, ne pa v Sklad za razvoj nevladnih organizacij.

Znesek, ki po veljavni ureditvi ostane za projekte nevladnih organizacij, po navedbah SDS znaša letno deset milijonov evrov.

Minister za javno upravo Franc Props je dejal, da se je Sklad za razvoj nevladnih organizacij v zadnjih petih letih pokazal kot primer dobre prakse. Nevladne organizacije po njegovih besedah pomembno prispevajo k razvoju demokratičnosti in blaginje. Aktualna vlada pa se je zavezala k spodbujanju njihovega razvoja. Vlada zato predloga SDS ni podprla.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v Svobodi predlog ocenili kot škodljiv. Nevladne organizacije so potrebne, da živimo bolje, je dejala Tereza Novak iz Svobode. Seje, kot je današnja, po njenem ne prispevajo k večjemu razumevanju v družbi. Vsaki demokratični državi je v interesu, da ima podsistem, neodvisen od vlade, ki je varovalna mreža, je dejala.

SDS deli nevladne organizacije na prave in na neprave, so navedli v Levici. SDS za svojo agendo pred evropskimi volitvami izbere kar koli, kar oceni, da bi ji bilo v korist, je menila Nataša Sukič iz Levice. Tako med ljudmi po njenih navedbah sejejo strah denimo pred migranti in nevladnimi organizacijami, ki jih predstavljajo kot levičarske.

V SDS so medtem izpostavili, da problem nastane takrat, ko nevladne organizacije postanejo vladne. Po besedah Žana Mahniča iz SDS so nevladne organizacije, ki so na zadnjih volitvah v DZ podpirale Gibanje Svoboda, največje prejemnice sredstev iz Sklada za razvoj nevladnih organizacij.

Podobno so menili v NSi. Nevladne organizacije morajo biti res nevladne, torej neodvisne od političnega prostora kot celote in še posebej od vsakokratne oblasti, je opomnila Vida Čadonič Špelič iz NSi. Davkoplačevalci bi morali sami povedati, katero nevladno organizacijo konkretno bodo podprli, je menila.

Poslanke in poslanci so v splošni razpravi o predlogu še dodatno pojasnjevali stališča svojih poslanskih skupin. Darko Krajnc iz Svobode je opozoril, da so nevladne organizacije kritične tudi do aktualne vlade, pa jih ta zato ne napada. Janja Sluga iz Svobode pa je iz predloga zakonske spremembe razbrala, da želi SDS ukiniti Sklad za razvoj nevladnih organizacij. To so predlagatelji sicer zanikali.

Zvonko Černač iz SDS in Aleksander Reberšek iz NSi sta bila kritična do povezav nevladnih organizacij s predstavniki vlade. Spomnila sta na razpis za nevladne organizacije na ministrstvu za javno upravo, ki je bil zaradi očitkov o domnevno netransparentnem razporejanju sredstev med vzroki za oktobrski odstop Sanje Ajanović Hovnik z mesta ministrice za javno upravo.