Menu ItemKoalicija bo do konca tedna počakala na opozicijsko NSi, da se odloči, ali bo prispevala podpise za vložitev predloga za uvedbo preferenčnega glasu za volitve v DZ. Če tega ne bodo storili, bo koalicija postopek začela sama.
Na junijskem referendumskem trojčku so volilke in volilci s skoraj 71-odstotno podporo podprli uvedbo preferenčnega glasu na parlamentarni ravni, je na današnji novinarski konferenci spomnila poslanka Svobode Lucija Tacer.
“V koaliciji smo to vzeli zelo resno. Predsednik vlade je takoj potem sklical sestanek političnih strank. Tam so vse parlamentarne stranke, razen ene, izrazile podporo preferenčnemu glasu,” je dejala. “Na tem sestanku je NSi predlog sicer podpirala, kasneje pa so predstavili nov predlog z več volilnimi enotami. Njihov predlog vsebuje 18 volilnih enot in hkrati ne zahteva, da se samo te volilne enote na novo zarišejo, ampak da se spremeni ustava,” je dodala.
A je pred kratkim stranka zavzela spremenjeno stališče, da je za uvajanje ustavnih sprememb v tem mandatu že prepozno. Zato je koalicijo obvestila, da glasov za vložitev predloga sprememb glede volilne zakonodaje v DZ ne bo prispevala.
Kljub temu v koaliciji po besedah Tacer še vedno upajo, da se bodo v NSi premislili. “Menimo, da je čas, da stopimo skupaj, da tiste parlamentarne stranke, ki smo v času referendumske kampanje izkazale podporo preferenčnemu glasu, zdaj tudi dejansko pokažemo, da mislimo resno. Zato pozivamo NSi, da do konca tedna še enkrat premisli in posreduje podpise za spremembo volilne zakonodaje,” je dejala.
Za spremembo volilne zakonodaje je v državnem zboru potrebna dvotretjinska večina, torej 60 glasov poslancev. Koalicijske stranke imajo skupno 52 poslancev, preostalih osem glasov podpore pa koalicija še vedno išče pri opozicijski NSi, saj SDS predlogu močno nasprotuje.
Po besedah Tacer gre za predlog, ki ga je predlagala NSi in ga sama tudi že javno predstavila. Predvideva ukinitev volilnih okrajev, uvedbo 18 namesto zdajšnjih osmih volilnih enot, v katerih bi v vsaki s preferenčnimi glasovi volili po pet poslancev. Tako bi imel DZ namesto zdajšnjih 90 po novem 92 poslancev.
Koalicija je na današnji novinarski konferenci pozvala NSi, da do konca tedna še enkrat premisli in posreduje podpise, da bo predlog dobil potrebno dvotretjinsko večino.
“Koalicija je tukaj enotna in upamo, da bo NSi pokazala, da si te spremembe, ki so jih zagovarjali, še vedno želi,” je dejala poslanka Svobode in dodala, da v primeru, da bi se NSi odločila, da podpisov ne bo posredovala, kar jim je precej nerazumljivo, bo koalicija šla sama v uvedbo preferenčnega glasu. “Menimo, da je to potrebno uveljaviti čim prej. Če pa zaradi časovne stiske, to ne bi bilo mogoče, je možno, da se uveljavi z volitvami leta 2030,” je še dodala Tacer. Podporo predlogu je izrazila tudi SD in Levica.
Po besedah poslanca Janija Prednika je SD v prejšnjem mandatu dvakrat glasovala za spremembo volilne zakonodaje, a takrat “žal ni bila dosežena dvotretjinska večina”.
Tudi v Levici po besedah Mateja T. Vatovca že ves čas podpirajo stališče, da relativni preferenčni glas deluje popolnoma in funkcionira kot absolutni.
“Mislim, da je zelo dobro poznan in tudi razumljen institut, tako da iz tega vidika je ta rešitev ustrezna. Glede časovnice tudi ne vidim razloga. Poslanke in poslanci imamo mandat, ki traja do konca in mislim, da je potrebno delati do takrat, potem je stvar samo v uveljavitvi. Če bomo nekje proti zaključku tega mandata sprejemali volilno zakonodajo, je higienično, da začne veljati za volitve, ki sledijo naslednjim. Tako da iz tega vidika tudi tukaj ne vidim težav,” je sklenil Vatovec.
Kaj je relativni preferenčni glas?
Preferenčni ali prednostni glas je glas, s katerim volilec na glasovnici izbere enega kandidata, ki mu daje prednost pred ostalimi na listi, za katero je glasoval. Volilec torej ne izbira le med političnimi opcijami, pač pa tudi med posameznimi kandidati. Poznamo več oblik preferenčnega glasu, lahko je obvezni ali ne, absolutni ali relativni.
Eno od pomembnejših vprašanj pri sistemih s preferenčnim glasom je tudi moč preferenčnih glasov v primerjavi z močjo vrstnega reda kandidatov na listi. Pri absolutnem prednostnem glasovanju se preferenčni glasovi upoštevajo v celoti in so tako izvoljeni tisti kandidati z liste, ki so na tej listi prejeli največ preferenčnih glasov. Pri relativnem prednostnem glasovanju pa se preferenčni glasovi upoštevajo le, če njihovo število preseže določen prag. Prag za kandidata je lahko izražen v odstotku glasov od vseh glasov, oddanih za listo, za posamezne volitve pa je določen v zakonu. Če pa ta prag ni dosežen, o izvolitvi kandidatov odloča vrstni red, ki ga je postavila stranka ali lista sama. Relativni prednostni glas v Sloveniji volilci lahko denimo uporabijo na evropskih volitvah in na lokalnih volitvah ob izbiri občinskih svetnikov v nekaterih občinah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!