Menu ItemSindikati in vlada so danes podpisali kolektivne pogodbe in druge dokumente, ki so podlaga za dvige plač in nekatere druge spremembe, ki bi se v plačnem sistemu uveljavile z začetkom prihodnjega leta. Podpisana tudi krovna kolektivna pogodba za javni sektor. Pod kolektivno pogodbo za javni sektor se je skupaj podpisalo 32 od 46 sindikatov.
Vladna stran in nekateri sindikati so v preteklih dneh že parafirali krovno kolektivno pogodbo ter kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev javnega sektorja oz. anekse k tem pogodbam. Danes pa je potekal podpis teh dokumentov. K podpisu so pristopili tudi sindikati iz drugega stebra. Dokumente so na vladni strani podpisali pristojni ministri, ki jih je vlada pooblastila za podpis.
Premier Robert Golob je nov plačni sporazum označil za zgodovinski podvig. “Danes vas je tukaj toliko, da to daje temu legitimnost. Verjamem, da smo vsi prepoznali, da je ves čas obstajala pripravljenost na strani vlade,” je rekel. Povedal je, da so se ves čas držali spoštljivega dialoga. “Dokazali smo, da je ta pot edina, ki lahko daje dolgoročne rezultate.” Zahvalil se je vsem ekipam, ki so sodelovale na pogajanjih.
Izpostavil je položaj 30.000 uslužbencev, ki so delali za polni delovni čas in so prejemali plačo, nižjo od minimalne. “Ta dan je zanje nekaj zgodovinskega. Upam, da bodo sledili tudi naslednji koraki/…/Če kdaj, se je zdaj dokazalo, da je socialni dialog nujen. Ni bilo vedno enostavno ali hitro, a rezultat je to, kar smo si želeli.”
Golob je povedal še, da dogovor postavlja temelje za to, da bo delo javnega sektorja še bolj kakovostno. Strinja se s sindikati, da je treba zaposlitev v javnem sektorju narediti privlačno.
Tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je dejal, da je danes dober dan. “Včasih smo se jezili drug na drugega, zato je veselje upravičeno. Upam, da ne bo tako kot pri porodu, ko smo vsi veseli, potem pa pride poporodna depresija.”
Povedal je, da je treba počakati na odgovor, ali so razmerja popolnoma urejena tako, kot je treba. Meni, da mora plačna reforma preprečiti odhajanje kadra iz javnega sektorja. Plačna reforma mora spodbujati mlade, da se bodo vključevali v javni sektor. Če bo plačna reforma prispevala h krepljenju kakovostnih javnih storitev, v zdravstvu, šolstvu, kulturi in zagotavljanju splošne varnosti. “Nujni pogoj je, da so javni uslužbenci vsaj relativno zadovoljni s svojim položajem.”
Če pa reforma teh učinkov ne bo prinesla, pa se bo treba lotiti dodatnih ukrepov, je Golobu sporočil Štrukelj. Izpostavil je dve trajni rešitvi: da nihče več ne bo imel osnovne plače pod minimalno plačo in da se bodo plače usklajevale z vsakoletno inflacijo.
Vodja Pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja Slovenije Jakob Počivavšek v velikem številu podpisnikov vidi priznanje za njihova prizadevanja med pogajanja. “Prepričan sem, da bo imel ta dogovor dolgoročne učinke na plače tudi v zasebnem sektorju,” je rekel. Vzajemno popuščanje je ocenil kot odraz solidarnosti. “Da smo lahko rešili problematiko uravnilovke, na kar smo sindikati dolgo opozarjali, je šlo tudi na to, da smo se lahko dogovorili o še sprejemljivi kompresiji v višjih razredih.”
Prepričan je, da dogovor prinaša številne novosti in izboljšave za javne uslužbence. Vendar je poudaril, da plače niso edina težava javnih uslužbencev in da bo za izboljšanje njihovega položaja treba narediti še veliko. “Čaka nas še kar nekaj zahtevnega dela, tako z uzaveščanjem javnosti kot zahtevno obdobje implementacije novega plačnega sistema,” je rekel. Zahteven dialog je po njegovi oceni prispeval h krepitvi zaupanja med vlado in sindikati.
Počivavšek je izpostavil še, da se niso pogajali le o plačah, ampak tudi o pravici do odklopa, letnem regresu … “Ne pomnim, da bi že kdaj podpisalo tako veliko število sindikatov in da bi bili sindikati kadarkoli tako enotni,” je še rekel.
Namestnica vodje pogajalske skupine na vladni strani Mojca Ramšak Pešec je povedala: “Skozi ta proces nas je vodila misel, da naredimo nekaj dobrega.” Povedala je, da so bila pogajanja zahtevna, a korektna. “Z rezultati tega bodo javni uslužbenci dobili ustreznejša vrednotenja dela, država pa bo postala boljši delodajalec.” Zagotovila je, da bodo ministrstva nudila pomoč delodajalcem pri uveljavitvi novega plačnega sistema.
Glede sindikatov drugega stebra je Počivavšek povedal, da so po njegovem vedenju sklenjene vse pogodbe. “To ni ovira, da sistem ne bi stopil v veljavo,” je rekel in dodal, da verjame, da imajo sindikati, ki se niso odločili za podpis, za to svoje razloge. Ramšak Pešec pa je dodala, da jih je vsaj en sindikat obvestil, da odločanje še poteka. Vse ostale sindikate pa bodo obvestili, da je podpis še mogoč.
Pristopili tudi nekateri sindikati drugega stebra
Podpise pod kolektivno pogodbo za javni sektor je prispevalo 32 od skupno 46 sindikatov, kar pomeni, da je zahtevani kvorum za uveljavitev pogodbe izpolnjen.
Potem ko so sindikati drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, delavce v pravosodju in državni upravi ter poklicne gasilce ta teden zavrnili parafiranje dokumentov, so k podpisu pristopili tudi nekateri sindikati iz tega stebra.
Ministri in predstavniki reprezentativnih sindikatov so danes poleg krovne pogodbe za javni sektor podpisali tudi krovni dogovor z nekaterimi zavezami za naprej, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti, 14 panožnih in poklicnih kolektivnih pogodb oziroma aneksov k tem pogodbam in dva stebrna dogovora o uvrstitvah delovnih mest in nazivov s področja zdravstva in socialnega varstva ter raziskovalne dejavnosti, izobraževanja in kulture.
Gre za največjo prenovo plačnega sistema po letu 2008, pogajanja so potekala na krovni ravni in v okviru stebrov, kjer so se pogajali po dejavnostih. Po uskladitvi zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju je bil ta oktobra že sprejet v DZ, za uveljavitev novega plačnega sistema pa je potreben tudi današnji podpis drugih dokumentov.
Nova plačna lestvica bi se uveljavila z letom 2025, zvišanja pa bi se uveljavila postopoma do leta 2028. Osnovna plača v prvem plačnem razredu bo po novem določena v višini minimalne plače v letu 2024, ki znaša 1.254 evrov bruto. Osnovna plača v najvišjem plačnem razredu pa je predvidena v višini 8.821 evrov bruto.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje