Koliko časa so poslanci letos presedeli v državnem zboru?

Foto: Matija Sušnik/DZ

Poslanci so letos v poslanskih klopeh skupaj presedeli 40 dni oziroma dobrih 221 ur. Sestali so se na 20 sejah, šestih rednih in 14 izrednih, ter obravnavali 134 točk dnevnega reda.

Medtem ko so poslanci na parlamentarnih počitnicah, so strokovne službe pripravile poročilo o delu DZ v prvem polletju letošnjega leta. To kaže, da so poslanci zasedali na več izrednih kot rednih sejah, so pa redne seje trajale dlje. Na rednih sejah so namreč poslanci presedeli 25 dni oz. 157 ur, na izrednih pa 15 dni ali 63 ur.

Poslanci so na vsej sejah skupaj obravnavali 134 točk. Na dnevnem redu so imeli največ zakonskih novel (45), obravnavali pa so tudi 12 novih zakonskih besedil. Med sprejetimi akti pa je bilo največ sklepov, in sicer 24. Največ sprejetih zakonov (22) so sprejeli po rednem postopku, 18 po skrajšanem in 17 po nujnem.

Po vetu državnega sveta so poslanci ponovno odločali o štirih zakonih, vse so ob vnovičnem glasovanju tudi potrdili. Zaradi veta so morali še enkrat odločati o noveli zakona o finančni upravi, noveli zakona o tujcih in noveli zakona o izvrševanju proračunov, nazadnje, že v času parlamentarnih počitnic pa še o zakonu o dolgotrajni oskrbi.

Poslanci so se v prvi polovici letošnjega leta seznanili tudi z odstopi več ministrov. Januarja sta namreč v skladu z reorganizacijo vlade ministra Igor Papič in Bojan Kumer prevzela vodenje novih resorjev, DZ pa je novo ministrsko ekipo potrdil 24. januarja.

Poleg tega se je 13. julija DZ seznanil še z odstopom ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. Proti slednjemu so sicer poslanci SDS konec junija vložili tudi interpelacijo, a DZ zaradi ministrovega odstopa o njej ni odločal.

Aprila pa so imeli na mizi interpelacijo o delu in odgovornosti celotne vlade, a ker poslanci SDS niso predlagali nobenih sklepov, se je razprava zaključila brez glasovanja.

Na mizah poslancev tudi pobude volilcev

V DZ je romalo tudi nekaj pobud za vložitev zakonskih besedil, ki so jih v okviru zakonodajne iniciative pripravili volivci. Nekateri so sicer vložili pobude za začetek zbiranja podpisov, a jih za vložitev zakonskih predlogov niso zbrali dovolj.

So pa v zakonodajnem postopku predlog zakona za izredno zvišanje pokojnin, katerega pobudnik je Pavel Rupar, predlog dopolnitev zakona o lokalnih volitvah Piratske stranke ter predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga vložili v združenju Srebrna nit. DZ pa je letos na predlog Inštituta 8. marec sprejel noveli zakonov o šolski prehrani in o osnovni šoli, s katero se uvajajo brezplačna kosila za osnovnošolce.

Poleg plenarnih sej so poslanci zasedali tudi na sejah delovnih teles. V DZ deluje 21 delovnih teles, od tega 14 odborov in sedem komisij ter en pododbor. Delovna telesa so skupaj zasedala na 264 sejah, na največ sejah (31) so se zbrali člani odbora za finance, medtem ko je ustavna komisija letos zasedala le enkrat.

Ustanovljene tri preiskovalne komisije

V tem mandatu so bile doslej ustanovljene tudi tri preiskovalne komisije. Prva preiskuje sume nezakonitega financiranja političnih strank, druga sume nedopustnega političnega vmešavanja v delo policije in drugih organov, nedavno pa je bila ustanovljena še komisija o ugotavljanju zlorab in nezakonitosti pri gradnji povezovalnega kanala C0.

Na največ sejah se je sestala komisija o financiranju političnih strank, ki je zasedala dvanajstkrat in je tudi edina, ki je doslej zaslišala priče, in sicer 14. Komisija o domnevnem vmešavanju v policijo se je sestala petkrat, komisija o kanalu C0 pa zaenkrat le na ustanovni seji, še kaže poročilo o delu DZ.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.