Menu Item
Čas dopustov je tu, s tem pa težko prisluženi odklop od vsakodnevnega stresa in napora službe. Četudi bi večina ljudi svoje počitnice z največjim veseljem podaljšala še za teden ali dva, pa je ključno merilo trajanja dopusta v resnici to, ali smo si na njem zares odpočili. Koliko dni dopusta potrebujemo, da si zares spočijemo, ali je lahko dopust tudi predolg, in zakaj se je nazaj na delo pametno vrniti v četrtek ali petek, je za N1 razložila doc. dr. Katarina Babnik z oddelka za psihologijo dela in organizacije z ljubljanske filozofske fakultete.
Poletni dopust – veselimo se ga vse leto, a se, ko naposled nastopi, konča v hipu. Kako dolgo bi torej dopust moral trajati, da si delavec odpočije?
Popolnoma enoznačnega odgovora na to ni, vendar bi moral letni dopust trajati vsaj od 10 do 14 delovnih dni, je za N1 povedala doc. dr. Katarina Babnik z oddelka za psihologijo dela in organizacije z ljubljanske filozofske fakultete. Raziskave namreč kažejo, da se po okoli dveh tednih dopusta stopnja spočitosti podaljša za dodaten dan. Če pa se oseba po vsaj dvotedenskem dopustu ne počuti vsaj nekoliko bolj spočita in polna energije, to že nakazuje na izgorelost, je dodala.
Obenem je idealno trajanje dopusta odvisno tudi od vrste, dinamike in tempa dela ter njegove fizične, kognitivne in čustvene zahtevnosti. To prepoznava tudi zakonodaja, ki bolj obremenjenim delavcem podeljuje več dni dopusta, je razložila Babnik.
Slovenska zakonodaja določa, da imajo delavci najmanj 20 dni dopusta, če delajo pet dni na teden, najmanj 16 dni, če delajo štiri dni na teden, in najmanj 24 dni, če delajo šest dni na teden. Do dodatnega dopusta so upravičeni mladoletni in starejši delavci, invalidi, delavci z najmanj 60-odstotno telesno okvaro, delavci, ki negujejo in varujejo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, starši (ti za vsakega otroka, mlajšega od 15 let, dobijo en dodatni dan dopusta) in nočni delavci. Zakon določa le minimalno število dni dopusta, več od tega pa določajo pogodbe o zaposlitvi, notranji akti delodajalca, drugi zakoni ali kolektivne pogodbe.
“Tako kot se moramo dnevno spočiti, dnevno spati, moramo tudi v daljšem obdobju dobiti nekoliko daljši premor. Teh 20 dni je nek minimum, ki ga v Evropski uniji (EU) tudi zasledimo med državami – in teh 20 dni je nujnih,” je bila jasna.
V večini držav EU imajo 20 dni dopusta. 22 jih imajo v Španiji in na Portugalskem ter 24 na Finskem in v Grčiji po več kot desetih letih delovne dobe. Na Danskem, Norveškem, Švedskem ter v Avstriji in Franciji imajo 25 dni dopusta. 26 dni imajo Luksemburžani in Poljaki z več kot desetimi leti delovne dobe, medtem ko Estoncem kot rekorderjem na leto pripada kar 28 dni dopusta.
Bi po mnenju psihologinje tudi Slovenci potrebovali več dopusta? Za to bi poleg podatkov o tem, koliko dopusta imajo Evropejci na voljo, potrebovali tudi podatke, koliko ga dejansko izkoristijo – teh pa ni. Le tako bi lahko ocenili, kakšne so potencialne razlike med psihofizičnim zdravjem tistih z več in tistih z manj dopusta. V grobem je ocenila, da imamo Slovenci dopusta dovolj, če ga ljudje koristijo in jim je med njim dejansko omogočeno, da se popolnoma odklopijo.
Je lahko dopust tudi predolg?
Kot pravi Babnik, so v raziskavi v eni od skandinavskih držav dali ljudem na razpolago neomejeno število dni dopusta. Rezultati so bili presenetljivi: skoraj v enaki meri se je povečalo število ljudi, ki so si vzeli več dopusta kot sicer, kakor število ljudi, ki so izkoristili manj dopusta, kot so ga imeli na voljo prej. Tisti, ki so si dopust podaljšali, tega niso izkoristili prekomerno, saj so si letno vzeli med 30 in 35 prostih dni. To nakazuje na to, da – vsaj za nekatere – res obstaja predolg dopust.
To je po besedah strokovnjakinje povezano s tem, kaj v času “predolgega” dopusta počnemo. Če smo aktivni ali se ukvarjamo z nečim, kar nas veseli, to ne bo pretirano poslabšalo našega povratka na delovno mesto. “Če se pa ta dolg dopust zaplete v brezdelje, v neko monotonijo dneva, je pa zagotovo še težje priti nazaj kot sicer,” je povedala. Pomembna dejavnika sta tudi, zakaj je dopust tako dolg – ali ga je človek zares potreboval ali ker ga mora – ter v kakšno delovno okolje se zaposleni vrača. “Če je to delovno okolje, ki ga posameznik doživlja kot pozitivnega, podpornega, če delo dojema kot obvladljiv izziv, potem načeloma tudi daljši dopusti ne vplivajo bistveno na posameznikovo produktivnost,” je dejala Babnik, ki je tudi sicer delovno okolje izpostavila kot bistveno: “Dopust sam po sebi ne pomaga, če se vračamo v delovno okolje, kjer se ne počutimo sprejeti in kjer čutimo obremenitve, stres in napetost.”
Na pot ne že prvi dan
Dopust je dosegel svoj namen, če si na njem odpočijemo, če smo bili na njem zadovoljni, če smo počeli stvari, ki so nam pri srcu in veliko doživeli, ali pa, po drugi strani, samo počivali, ker smo to najbolj potrebovali. Obenem Babnik za dober dopust priporoča obdobje popolnega odklopa, ko se ne obremenjujemo niti s službo niti s samim dopustom.
Skoraj vsi na začetku dopusta namreč potrebujejo vsaj kakšen dan, preden se odpravijo na zelo aktivne ali naporne počitnice: “Če je delo do neke mere bodisi psihično bodisi fizično obremenjujoče, potem zagotovo potrebujemo nekoliko počitka, preden se odpravimo naproti novim dogodivščinam, čeprav prijetnim. To včasih pomeni tudi brezdelje. Ker, bodimo iskreni, tudi pakiranje in pripravljanje na dopust je lahko svojevrsten stres, potem so tukaj kolone, prevozi, potencialne težave z nastanitvijo in tako dalje,” je pojasnila Babnik.
Kakšen tip počitnic izbrati za karseda najboljši dopust, je odvisno od posameznika. Nekateri bodo bolj uživali ob morju, drugi v gorah, tretji ob ogledu kulturnih ali zgodovinskih znamenitosti. Pomembno je le, da počnemo to, kar nas veseli, je strnila Babnik.
“Dejstvo je, da se moramo odklopiti”
Počitek, tako dnevni, tedenski, mesečni kot letni, je nujen sestavni del za ohranjanje psihofizičnega zdravja, je bila jasna Babnik, saj sta s premalo počitka povezana prekomeren stres in fizična utrujenost, kar pa dolgotrajno vpliva na naše fizično zdravje: “Dejstvo je, da se moramo odklopiti.”
Poleg tega, da (dober) dopust zniža raven hormonov stresa, tudi omogoči imunskemu sistemu, da si opomore in torej redkeje zboli. V ameriški študiji, ki je preučevala 749 žensk, so odkrili, da so imele ženske, ki so na dopust odšle le enkrat na šest let ali manj, osemkrat večje tveganje za razvoj težav s srcem kot tiste, ki so imele dopust dvakrat na leto. Kot piše Harvard Business Review, lahko reden dopust zniža tveganje za smrt, povezano s srčno-žilnimi zapleti, saj lahko med drugim znižuje krvni sladkor in zvišuje raven HDL oziroma “dobrega” holesterola v telesu.
Če je mogoče, se z dopusta vrnite v četrtek ali petek
Babnik meni, da je zelo pametno priti nazaj v službo v četrtek ali petek, tik pred vikendom, če je ta prost, saj tako spočitost in ležernost podaljšamo še za nekaj dni. Obenem lahko občutek spočitosti podaljšamo tako, da se nazaj na delovno mesto uvedemo postopno in se najprej lotimo kakšnih nujnih, a lažjih administrativnih zadolžitev in si napornejše naloge prestavimo za kak dan, če je to možno.
Želi si, da bi tudi delodajalci, če je to mogoče, dopuste zaposlenih načrtovali tako, da ob prihodu enega delavca z dopusta drug delavec ni že na dopustu, temveč da obstaja neka “predaja”: da se povratnik lahko začne počasi spet privajati in ponovno aktivirati, tisti, ki bo na dopust šele odšel, pa počasi odklapljati.
S tem omogočimo telesu, da se ponovno privadi nazaj na delovne obremenitve, in podaljšujemo pozitivne učinke dopusta, ki pa po besedah Babnik “žal, tudi če vzamemo tri tedne dopusta, po enem tednu že izzvenijo – brez njih pa bi bilo še slabše”. Pozitivni učinki dopusta na naše fizično, psihično in duševno zdravje namreč popustijo že po okoli štirih do sedmih dneh po vrnitvi na delo.
Z računalnikom na plažo?
Nekateri tudi v času odklopa še naprej odgovarjajo na službene klice ali elektronsko pošto. Pri nekaterih poklicih je to neizogibno: “Če je tip dela tak, da je od njega odvisno poslovanje podjetja, velike in pomembne odločitve za organizacijo, je skoraj razumljivo, da posamezniki to počno,” je dejala Babnik in izpostavila, da imajo ti delavci temu prilagojene pogodbe, ki te dodatne obveznosti tudi upoštevajo.
V splošnem se ji ne zdi narobe odgovoriti na nujen klic ali dva, a le, če se lahko posameznik po tem nazaj “odklopi” in to zanj ne predstavlja dodatne obremenitve. Če pa klici in elektronska pošta negativno vplivajo na počutje za čas dopusta, povzročajo anksioznost in stres ter preprečujejo, da bi se delavec lahko spočil, pa takšno prakso odsvetuje.
V izogib temu svetuje, naj delavci jasno definirajo, kdo jih v času dopusta nadomešča in si nastavijo odzivnik, na koga naj se ljudje v času njihove odsotnosti obrnejo. Tudi delodajalcem priporoča, naj delavcem na dopustu ne pošiljajo elektronske pošte, razen če gre za takšno, ki jo lahko delavec prebere, ko se vrne, in ne motijo s telefonskimi klici, če to ni nujno.
Tudi delodajalcem namreč koristi, da se njihovi zaposleni z dopusta vrnejo spočiti, saj bo to povečalo njihovo produktivnost in motivacijo za opravljanje dela. Študija, ki so jo med zaposlenimi izvedli v angleškem podjetju Ernst & Young, je pokazala, da se je produktivnost zaposlenih, če so imeli ti zgolj 10 ur več dopusta na leto, povečala za osem odstotkov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje