Menu Item
Obsojenci lahko v Sloveniji med prestajanjem zaporne kazni opravljajo različna dela: v proizvodnji, delavnicah, kuhinjah, na vrtovih ... Za delo prejemajo plačilo, na tem področju pa se obetajo spremembe. Kolikšno plačilo zaporniki dobivajo sedaj in kolikšno bodo po novem?
Zaporniki lahko med prestajanjem kazni opravljajo različna dela in so zanje tudi plačani. Zaradi plačne reforme v javnem sektorju se bodo izplačila obsojenim dvignila, a ne toliko kot javnim uslužbencem.
Plačilo za delo obsojencev je sestavljeno iz osnovnega dela in dodatkov, zakonodaja omogoča tudi posebne nagrade in enkratni regres za letni dopust. Osnovno plačilo se izračuna na podlagi števila oddelanih ur, osnove za izračun plačila in količnikov. Osnova za delo obsojenca obsega 25 odstotkov osnove za obračun plače določenega orientacijskega delovnega mesta v javnem sektorju, količniki pa so odvisni od zahtevnosti dela.
Orientacijsko delovno mesto: kuhar IV
Doslej je bilo kot orientacijsko delovno mesto za izračun plačila obsojencev določeno delovno mesto “kuhar IV”. Če bi to obveljalo tudi v prihodnje, bi se plačilo zapornikom z uveljavitvijo plačne reforme v novem letu zvišalo za približno 35 odstotkov.
“Za takšno povišanje plačila Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) nima zagotovljenih finančnih sredstev, po drugi strani pa je zvišanje neutemeljeno, saj se zaprtim osebam zagotavljajo vse nujne življenjske dobrine: hrana, nastanitev, ogrevanje, zdravstveno zavarovanje, obleka …” so navedli na pravosodnem ministrstvu. Spremembe pravilnika, ki so jih pripravili, bodo za novo orientacijsko delovno mesto določile nižje mesto “pomožni delavec II”. “Na podlagi spremenjenih količnikov bo plačilo za delo obsojencev višje kot sedaj za približno 5 odstotkov,” so pojasnili na pravosodnem ministrstvu.
Delalo 37 odstotkov zapornikov
Ob tem so dodali, da je v letu 2023 delalo 687 obsojencev (to je 37,39 odstotka vseh zaprtih), letni strošek za plačilo njihovega dela pa je znašal 520.000 evrov. Če ne bi spremenili pravilnika, bi se znesek povečal za 183.738 evrov, z uveljavitvijo spremembe pa se bo za okoli 26.000 evrov.
Zaporniki delajo v kuhinji, delavnicah, proizvodnji in tudi z invalidi
Delo za zaprte osebe ni obvezno, zakonodaja pa določa, da ga morajo obsojencu omogočiti. Zapornikom so na voljo tri oblike dela. Pri zunanjem delodajalcu lahko delajo, če je to skladno z osebnim načrtom prestajanja zaporne kazni. Kot so pojasnili na URSIKS, se delo zunaj zapora praviloma omogoča obsojencem v svobodnejšem režimu, pogodbo z delodajalcem pa sklene zavod, kjer obsojeni prestaja kazen.
Na območju zapora na Dobu je podjetje JMW Fire, ki izdeluje gasilsko opremo. V njem je po podatkih URSIKS leta 2023 delalo 205 obsojencev. Kot primer dobre prakse pa so na upravi posebej izpostavili obsojenca, ki je v varstveno-delovnem centru spremljal in pomagal gibalno ovirani osebi.
Obsojenci lahko delajo tudi v javnem gospodarskem zavodu Rinka, ki ga je država ustanovila za zaposlovanja zaprtih oseb. Zaporniki so na različnih lokacijah zaporov vključeni v kovinsko proizvodnjo, poljedelstvo, živinorejo, predelavo plastičnih mas, mizarstvo, galvansko zaščito, ročno in strojno sestavljanje izdelkov ali delo v pralnicah. Lani je v okviru zavoda Rinka delalo 270 zaprtih.
Tretja možnost pa je opravljanje hišnih del. Mednje sodijo vsa dela, ki so potrebna za normalno poslovanje zavoda: delo v kuhinji, pekarni, razdeljevalnici hrane, pralnici, vzdrževalna dela, čiščenje okolice zavoda, vrtna dela … V letu 2023 je bilo na hišna dela razporejenih 538 zapornikov.
Z URSIKS so nam posredovali tudi podatke o plačilih, ki so jih zaporniki lani prejemali za opravljeno delo. Za delo pri zunanjem delodajalcu so mesečno prejeli od 59,26 do 403 evre, v javnem gospodarskem zavodu od 38,39 do 157 evrov, za hišna dela pa od 45,65 do 208,88 evra. V zneske niso vštete morebitne nagrade.
Kaj se zgodi s plačilom?
Zaporniki nimajo takoj dostopa do vsega denarja. Zavod mora 20 odstotkov plačila hraniti kot obsojenčev obvezni prihranek, s katerim ne more razpolagati. “Ko vsota prihranjenega denarja doseže vrednost treh zneskov predpisane mesečne denarne socialne pomoči, lahko obsojenec s presežkom ravna kot s preostalim denarjem, ki ga dobi za nagrado,” so še dodali na URSIKS.
Obsojenci, ki zaporno kazen prestajajo le ob koncih tedna, lahko med tednom še naprej opravljajo redno službo. Po podatkih URSIKS so leta 2023 obravnavali 89 obsojencev, ki so prestajali zapor ob koncu tedna.
Za obsojence, ki niso sposobni za redno delo, pa mora zavod zagotoviti delovno terapijo, ki je prav tako plačana. V to obliko dela je bilo lani vključenih 223 zapornikov, kažejo podatki URSIKS. Sprememba pravilnika bo vplivala tudi nanje, saj se jim bo plačilo za delo po navedbah pravosodnega ministrstva povečalo za 10 odstotkov.
Možnost izobraževanja
V zaporu morajo obsojenim zagotoviti tudi možnost izobraževanja, ki ima po zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij enak status kot delo. Omenjeni zakon omogoča tudi šolanje zunaj zapora, izobraževanje pa mora slediti predpisom s področja vzgoje in izobraževanja.
Če izpolnjujejo zahtevano raven znanja v programu rednega šolanja, lahko obsojenci izobraževalni program končajo prej, na spričevalu po opravljenem programu pa ne sme pisati, da so ga pridobili v zaporu. Obsojenci lahko na račun izobraževanja pridobijo tudi nekatere dodatne pravice in ugodnosti, še piše v zakonu.
Po podatkih URSIKS se je lani izobraževalo 244 obsojencev. Največ jih je obiskovalo poklicne tečaje, programe srednje poklicne šole ter srednje strokovne šole ali gimnazije. Šest zapornikov in ena zapornica so bili vključeni v visokošolsko izobraževanje.
Prenatrpanost zaporov in pomanjkanje paznikov
Slovenski zaporski sistem sicer pestita dve veliki težavi: prenatrpanost zaporov in pomanjkanje pravosodnih policistov ter drugega osebja, o čemer smo že pisali v rubriki Poglobljeno. Primanjkuje tudi delovnih inštruktorjev, ki so pomembni, da lahko obsojenci opravljajo dela. Na URSIKS so zatrdili, da zaradi kadrovske stiske zaporniki pri delu in izobraževanju niso prikrajšani, je pa treba te procese prilagajati. Tako morajo zaposleni obravnavati večje število zapornikov, urniki aktivnosti pa so zaradi odsotnosti zaposlenih lahko prilagojeni.
Na URSIKS pri tem izpostavljajo tudi težave zaradi arhitekture zaporov. “V Zavodu za prestajanje kazni zapora Ljubljana zaradi umeščenosti delavnic tja na delo ne moremo razporejati varnostno zahtevnejših zapornikov oziroma bi morali v tem primeru v delavnicah zagotoviti več zaposlenih,” so pojasnili. Po njihovih pričakovanjih pa se bo ta vidik izboljšal z gradnjo zapora v Dobrunjah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje