Koliko “svojih” kadrov je doslej redno zaposlila Golobova vlada

Slovenija 18. Mar 202505:20 39 komentarjev
Robert Golob
Foto: Žiga Živulović jr./Bobo

Preverili smo, koliko uslužbencev, ki so bili po ministrstvih zaposleni na zaupanje, je doslej redno zaposlila vlada Roberta Goloba.

Vsak minister lahko v svojem kabinetu na “osebno zaupanje” zaposli do sedem javnih uslužbencev, katerih mandat je vezan na mandat ministra. To pomeni, da morajo oditi, ko odide on, razen če jih v službo – prav tako “na zaupanje” – vzame tudi naslednji minister.

Druga možnost zanje je, da se prijavijo na razpis za prosto delovno mesto in so na njem izbrani. Vlade to možnost precej pogosto izrabljajo, običajno ob koncu mandata, ter tako svojim zvestim kadrom zagotovijo redno zaposlitev, večinoma za nedoločen čas.

Vlada Roberta Goloba je pred slabimi tremi leti, ko je začela z delom, na svoji prvi seji vladnim službam naročila, naj pripravijo pregled in analizo zaposlovanja na ministrstvih in v vladnih službah v času svoje predhodnice, vlade Janeza Janše.

Analiza je pokazala, da je od 243 javnih uslužbencev, ki so se med 1. januarjem 2020 in 1. junijem 2022 zaposlili v organih državne uprave na podlagi osebnega zaupanja funkcionarja (kabinetne zaposlitve za določen čas), delovno razmerje po odhodu funkcionarja nadaljevalo 79, kar je malo manj kot tretjina.

Daleč največ prehodov kabinetnih zaposlitev v zaposlitve za določen ali nedoločen čas je bilo v zadnjih mesecih Janševe vlade. Preverili smo, koliko svojih kadrov so doslej redno zaposlili Golobovi ministri.

Ponekod nikogar, drugod po štiri

Na treh ministrstvih niso doslej na ta način zaposlili še nikogar, to so ministrstvo za kulturo Aste Vrečko, ministrstvo za notranje zadeve, ki ga zdaj vodi Boštjan Poklukar, ministrstvo za pravosodje, na čelu katerega je Andreja Katič. Prav tako še nikogar niso zaposlili v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki ga vodi minister brez listnice Matej Arčon.

Nikogar od svojih “zaupnikov” v redno službo še nista vzela ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel ter minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Sta pa vsak po enega redno zaposlila njuna predhodnika.

Suzana Šuklar, zaposlena na zaupanje Danijela Bešiča Loredana, je dobila redno zaposlitev na uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, a je od marca lani ni več tam. Marko Maver, zaposlen pod Urošem Brežanom, pa ima službo za nedoločen čas kot sekretar direktorata za naravo.

V večini ministrstev in vladnih služb je redno službo dobil po eden prej zaposlen na zaupanje. V generalnem sekretariatu vlade je bil kratko obdobje na zaupanje zaposlen Primož Jamšek, ki so ga nato za nedoločen čas zaposlili v drugi vladni službi, in sicer v uradu za oskrbo in integracijo migrantov.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost (MSP), ki ga vodi minister Levice Simon Maljevac, je bila na zaupanje ministra v kabinetu zaposlena Maja Tašner Vatovec, žena vodje poslanske skupine Levice Mateja Tašnerja Vatovca. Komisija za preprečevanje korupcije je tedaj ugotovila, da njena zaposlitev na zaupanje ni sporna, v stranki pa so zanikali, da je službo na ministrstvu dobila na podlagi zvez in poznanstev, in zapisali, da ne gre za “vprašanje nepotizma, ampak feminizma”.

Maja Tašner Vatovec je novembra lani na MSP dobila službo za nedoločen čas kot vodja splošne službe v sekretariatu.

Na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška je bila na javnem natečaju za delovno mesto sekretar izbrana Vlasta Stojak, ki je bila prej za določen čas zaposlena na zaupanje.

Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana je na zaupanje zaposleni Miroslav Pretnar po izvedenem postopku javnega natečaja dobil službo za nedoločen čas na delovnem mestu sekretarja.

Na ministrstvu za digitalno preobrazbo, katerega vodenje je od Emilije Stojmenove Duh prevzela Ksenija Klampfer, so za nedoločen čas na delovno mesto podsekretarke zaposlili Špelo Horvat Vodušek, na ministrstvu za finance Klemna Boštjančiča pa so na razpisu kot najbolj primerno za delovno mesto višje svetovalke izbrali Dorotejo Dobovšek.

Na mestu višje svetovalke so na ministrstvu za infrastrukturo Alenke Bratušek za nedoločen čas zaposlili Seado Lukavačkić, ki je bila na razpisu izbrana kot najbolje strokovno usposobljena kandidatka.

Največ tovrstnih zaposlitev na obeh šolskih ministrstvih

Na drugi strani seznama sta obe ministrstvi s področja šolstva, kjer so redno službo dobili po štirje uslužbenci, pred tem zaposleni na zaupanje.

Na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI), ki ga vodi Igor Papič, so za nedoločen čas zaposlili vodjo ENIC NARIC centra Matejo Robič, strokovno sodelavko v sekretariatu Sabino Nemec, podsekretarko v službi za evropske zadeve in mednarodno sodelovanje Petro Kodra ter sekretarko v službi za odnose z javnostmi Polono Movrin.

golob, papič
Foto: Borut Živulović/Bobo

Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, katerega vodenje je od Darja Felde lani prevzel Vinko Logaj, pa so na delovno mesto vodje sektorja zaposlili Sandija Vrabca, na mesto svetovalca Leva Pavlovskega, na mesto sekretarke Erno Petrač Barborič ter na mesto podsekretarke Metko Goričar.

Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ), ki ga vodi Tanja Fajon, so za nedoločen čas zaposlili tri uslužbence, pred tem zaposlene na zaupanje, in sicer vodjo službe za strateške komunikacije Milico Kotur, diplomata v zunanji službi na veleposlaništvu v Manili Dragana Barbutovskega in vršilko dolžnosti vodje službe za javno diplomacijo Majo Kezunović Krašek.

Kot so poudarili na zunanjem ministrstvu, so vsi trije uspešno opravili preizkus za diplomatsko službo, brez katerega zaposlitev na diplomatskih delovnih mestih ni možna.

Tanja Fajon
Foto: MZEZ

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so v času Luke Mesca zaposlili tri uslužbence, ki so bili najprej zaposleni na zaupanje, nato pa so kandidirali na razpisih za prosta delovna mesta in bili uspešni. To so sekretar v direktoratu za socialne zadeve Peter Dirnbek Vatovec, sekretar službe za odnose z javnostmi Matej Klarič in višja svetovalka v direktoratu za socialne zadeve Ana Marinšek.

Prav tako so v mandatu te vlade tri uslužbence, prej zaposlene za zaupanje, zaposlili za nedoločen čas na ministrstvu za obrambo, ki ga je najprej vodil Marjan Šarec, zdaj pa Borut Sajovic.

To so Rok Cerar na delovnem mestu svetovalca za izvedbo obrambnih in zaupnih naročil v direktoratu za logistiko, Uršula Majcen na delovnem mestu podsekretarke za promocijo v direktoratu za obrambne zadeve ter Selma Zupančič Lekočevič na delovnem mestu podsekretarke za koordinacijo dela v istem direktoratu.

Na ostalih ministrstvih so redno zaposlili po dva uslužbenca, prej zaposlena na zaupanje.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, katerega vodenje je iz rok Irene Šinko prevzela Mateja Čalušić, sta bila na ta način zaposlena Mirnesa Rujović na mestu strokovne sodelavke v kabinetu ministrice ter nekdanji vodja poslanske skupine Liste Marjana Šarca Brane Golubović na mestu podsekretarja.

Na ministrstvu za javno upravo, ki ga je najprej vodila Sanja Ajanović Hovnik, zdaj pa Franc Props, sta bili za sekretarki kot strokovno najbolj usposobljeni kandidatki izbrani Bojana Bavec in Špela Horvat, prej zaposleni na zaupanje.

Kot so poudarili na MJU, sta bila oba razpisa objavljena na osrednjem spletnem mestu državne uprave gov.si ter na zavodu za zaposlovanje. “Strokovna usposobljenost pomeni strokovno znanje in tudi osebnostne sposobnosti za opravljanje dela, kot to izhaja iz zakona o javnih uslužbencih. V obeh postopkih javnega natečaja sta bili za vodenje izbirnega postopka imenovani natečajni komisiji, ki sta določili merila za izbiro in metode preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov ter na podlagi teh ocenili strokovno usposobljenost kandidatov za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta,” so zapisali na MJU.

Tudi na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Bojana Kumra so redno zaposlili dve sodelavki, ki sta bili izbrani na razpisih, prej pa zaposleni na zaupanje, ena na MOPE, druga na ministrstvu za infrastrukturo.

To sta Tina Hočevar na delovnem mestu podsekretarke v službi za EU in mednarodne zadeve ter vodja službe za odnose z javnostmi Petra Mišič.

Poglejte tudi odmeven intervju s predsednikom vlade Robertom Golobom

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje