Deževen maj in hiter dvig temperatur sta ustvarila idealne pogoje za razmnoževanje komarjev. V Sloveniji zunanjih površin za zdaj ne škropimo, saj trenutno nimamo registriranega insekticida, ki bi se lahko uporabil za izvajanje dezinsekcije. V trgovinah pa medtem zaznavajo znatno povečanje povpraševanja po sredstvih za zaščito pred komarji.

Delo na vrtu, sprehod po mestu, preprosto sproščanje na balkonu in ne nazadnje celo spanec te dni močno motijo komarji s svojim brnenjem in piki. V toplejših mesecih jih je največ, še posebej po daljšem obdobju dežja. Letošnji maj je bil namreč po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) najbolj namočen maj v zadnjih šestdesetih letih.

Kot pojasnjuje Gregor Belušič, izredni profesor za fiziologijo živali na ljubljanski biotehniški fakulteti, se lahko povečano število komarjev pojavlja ob visokih temperaturah in, kot omenjeno, večji količini padavin in posledično vode v okolju.

“Izlegati se začnejo, ko temperature presežejo neko vsoto, ki v Sloveniji ni pretirano visoka – govorimo torej o aprilu in maju ter traja do pozne jeseni. Po daljšem obdobju dežja pa traja v povprečju dva tedna, da se iz ličink izležejo v komarje,” pojasnjuje. V Sloveniji smo trenutno v prvem vročinskem valu letos, visoke temperature pa pospešijo njihov razvojni cikel. “Gre za kratkoročni učinek in zaradi tega jih je lahko nekoliko več,” še dodaja Belušič.

V Sloveniji komarjev ne škropimo

Nekatera mesta komarje zatirajo s škropljenjem, tovrstne prakse pa v Sloveniji ne uporabljamo. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so nam pojasnili, da v Sloveniji trenutno ni registriranega insekticida, ki bi se lahko uporabil za izvajanje dezinsekcije v zunanjih prostorih oziroma na prostem. “Menimo, da prisotnost in povečano število komarjev ne opravičuje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju, da se zmanjša njihovo število,” odgovarjajo.

V prihodnjih dneh v Ljubljani še kakšna tropska noč

Slovenija

20. Jun 2021 0

Slovenija

20. Jun 2021 0

Insekticidov, ki bi se uporabljali v okolju oziroma na prostem, ne uporabljamo zaradi vpliva na druge organizme. “Ko z njimi zatiramo komarje, ne zatiramo samo komarjev, temveč tudi druge žuželke, na primer čebele. Uporaba insekticidov v zunanjem okolju je strokovno smiselna oziroma upravičena pri pojavu izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji. Tega v Sloveniji do sedaj ni bilo. Posamezni primeri obolelih z virusom Zahodnega Nila v Sloveniji še niso predstavljali izbruha,” ob tem še dodajajo na NIJZ.

Ljubljansko in mariborsko mestno občino smo kljub temu vprašali, ali nameravajo sprejeti kakšen ukrep, s katerim bi kljubovali komarjem, nad katerimi se pritožujejo občani. Iz oddelka za Varstvo okolja Mestne občine Ljubljana so nam dejali, da zaradi prepovedi ne smejo škropiti, če pa bi se smernice stroke spremenile, bi jih seveda upoštevali. Kot so nam še pojasnili, se za nadzor ličink v Evropi vedno pogosteje uporablja sredstvo Aquatain, kot edino sredstvo za nadzor ličink ali v kombinaciji z drugimi sredstvi.

“Testno se je lani Aquatain uporabljal v vsaj petih slovenskih občinah, vendar ne v naravnih habitatih, kamor se uvršča velik del Mestne občine Ljubljana. Sredstvo Aquatain so nanašali v umetne vodne zadrževalnike: peskolove in vodnjake, kjer ni naravnih plenilcev ličink. Sredstvo učinkuje do štiri tedne (če ni vmes dežja), po tem se razgradi na neškodljive komponente. Zato se ga ne obravnava kot biocid in se lahko kupi v prosti prodaji v številnih državah Evropske unije, vključno s Slovenijo,” še razlagajo na ljubljanski občini. Sicer pa škropljenja proti komarjem v prihodnje ne načrtujejo niti v drugi največji občini Maribor.

Proti komarjem z uporabo repelentov

Da gre pri škropljenju proti tem žuželkam za kratkoročni učinek z negativnimi posledicami za naravo, opozarja tudi profesor Belušič. “Gre za zelo tvegano početje, ki je obremenilno za okolje in na dolgi rok katastrofalno z vidika, da lahko čez leta pričakujemo več komarjev, kot smo jih imeli. Insekticidi so zelo neselektivni, prizadenejo vse žuželke. Tvegamo lahko, da uničimo prehransko verigo,” med drugim ocenjuje Belušič, ki dodaja, da bi škropljenje ogrozilo naravno biotsko raznovrstnost.

Da se zaščitimo pred komarji in njihovimi piki za prebivalce, ostajajo na voljo repelenti. Ali so v zadnjem obdobju zaznali večje povpraševanje po sredstvih za zaščito proti komarjem, smo vprašali več trgovin. Kot so nam odgovorili v trgovski verigi Spar, v zadnjem času zaznavajo opazno večjo prodajo repelentov in razpršil proti komarjem. Tudi v Mercatorju so, kot pravijo, od prejšnjega tedna opazili znatno povečanje povpraševanja po sredstvih proti komarjem.

Po Belušičevih besedah komarje preganjamo z dvema vrstama repelentov. Prva delujejo na osnovi t. i. substance dietiltoluamid (DEET), ki uspešno blokira njihova čutila, vendar jih ne pobijejo. Tovrstne repelente lahko posamezniki toleriramo v velikih koncentracijah na svoji koži. Drugi pripravki so na osnovi piretroidov, snovi, ki pa jih pobijejo. Zanesljivo pa na komarje ne delujejo ultrazvočni odganjalci, saj so, kot poudarja profesor Belušič, študije pokazale, da ne spremenijo ničesar.

Igor Bartenjev, specialist dermatovenerologije, opozarja, da je Zveza potrošnikov Slovenije kot nezaželeno oziroma problematično substanco izpostavila prav DEET. “Gre za substanco, ki lahko draži in povzroča nezaželene učinke. Druga taka substanca pa je Ikaridin, ki pa je manj problematična,” izpostavlja. Bartenjev še meni, da so koncentracije, ki vsebujejo več kot 30 odstotkov takih snovi v samem preparatu, primernejše za tropske kraje, kjer je žuželk veliko. “Medtem ko se v Sloveniji velikim koncentracijam izogibamo,” še poudarja.

Kako je z domačimi pripravki proti komarjem

Ker so nekateri v boju s komarji skeptični do uporabe kemičnih izdelkov, raje posegajo po domačih pripravkih. Znano je recimo, da vonj sivke, limone in melise odganja te nadležne žuželke. Bartenjev opozarja, da zdravniki in dermatologi pripravkov iz domače kuhinje ne priporočajo za uporabo, pa ne zaradi tega, ker ne bi delovali.

“Vendar pa ljudje v želji, da bi si pomagali, nase nanašajo nepreverjene snovi, ki lahko povzročijo kontaktne alergijske reakcije ali draženja,” pojasnjuje. O uspešnosti domačih pripravkov dvomi tudi profesor Belušič, saj pravi, da so naravni pripravki bistveno manj učinkoviti od repelentov. “Tudi ne poznam študij, ki bi izkazovali njihovo uspešnost,” še poudarja.

Zakaj nas srbi, ko nas pičijo komarji, in koga imajo raje?

Kot je znano, piki komarjev načeloma niso nevarni, so pa srbeči. Intenzivnost srbečice je seveda odvisna od posameznika. Kot pojasnjuje Bartenjev, komar ob piku v naš organizem sproži slino. Ta ima določene snovi, ki preprečujejo strjevanje krvi. “Dejstvo je, da zaradi sline pride do tega, da se naš imunski sistem hipno vznemiri. Na mestu pika nastane t. i. koprivka. Poveča se prekrvavitev, v tkivu se nabere tekočina, in zato tudi nastane izpuščaj. Pojavi se vnetje, in to je tisto, kar sproži naše čutnice in srbenje,” o tem, zakaj nas srbi, razloži dermatovenerolog.

Komarjevi piki po navadi ne povzročijo nekega resnega zapleta na koži ali širše. “Res pa je, da pik komarja v kombinaciji s praskanjem in našim ravnanjem, ki je lahko podzavestno in mogoče nespametno, lahko povzroči tudi zaplete, ki so lahko resni,” opozarja Bartenjev, saj lahko s praskanjem povzročimo vdor mikroorganizmov. Mesto pika se lahko zagnoji. Redki so primeri, da so reakcije burne, ki se kažejo z obsežnim izpuščajem. “V svoji več kot tridesetletni karieri takšnega primera še nisem doživel,” še pojasnjuje Bartenjev.

Na splošno obstajajo domneve, da imajo komarji radi določen tip krvi. A kot pojasnjuje profesor na biotehniški fakulteti Belušič, komarje najbolj privlačijo kombinacije dražljajev, na osnovi katerih uganejo, da gre za toplokrvno žival oziroma sesalca. Torej te žuželke najbolj privlači telesna temperatura pa tudi ogljikov dioksid, vonjave, ki so prisotne v telesnih izločkih, izdihan zrak in celo temen objekt.

O tem, ali res obstaja dokaz, da imajo komarji raje en tip krvi kot drugega, pa Belušič odgovarja, da se lahko v laboratoriju pod strogimi pogoji dokaže, da komarji kažejo rahlo preferenco krvne skupine 0, a da to v praktičnem življenju nima nobene vrednosti. Da ni enoznačnega odgovora na vprašanje, zakaj so nekateri dovzetni za pike, meni tudi dermatovenerolog Igor Bartenjev. “Vem, da naj bi vitamin B1 ščitil pred piki komarjev. Zakaj nekatere pikajo bolj in zakaj reagirajo bolj, pa gre verjetno pripisati temu, da posameznik tudi skozi življenje ni enako občutljiv na pike,” še meni Bartenjev.

Zaščita pred komarji

• Odstranjujmo stoječo vodo iz svojega okolja (v okolici bivališč, na vrtovih, na pokopališču …) in s tem zmanjšujmo možnosti za razmnoževanje komarjev. Izpraznimo ali zaprimo posode za zalivanje, izpraznimo podstavke za rože, odstranimo vodo iz zamašenih žlebov in jih sanirajmo. Iz svojega zunanjega okolja odstranimo predmete, v katerih se voda zadržuje, npr. vedra, odprte plastenke, gume, vaze, igrače … Mestom, kjer stoječe vode ne moremo odstraniti (npr. večje luže), se izogibajmo.
• Pravilno odlagajmo odpadke (tako da se v njih ne nabira voda), redno vzdržujmo bazene, okrasna jezera in vodnjake ter urejajmo zelene površine.
• Nosimo svetla oblačila in z njimi pokrijmo čim večji del telesa (dolgi rokavi in hlačnice), zlasti v času največje aktivnosti komarjev, večinoma zjutraj in pozno popoldan/zvečer. Navadni komar je sicer aktiven ponoči, tigrasti pa podnevi.
• Uporabljajmo sredstva za zaščito proti komarjem (repelente) in pri tem dosledno upoštevajmo navodila proizvajalca. Repelente nanašajmo na izpostavljene dele kože in na oblačila, nikoli pa na oči, v usta, ušesa, na rane ali vneto kožo. Nanesemo jih po morebitnem nanosu zaščitnega sredstva za sončenje ali drugega kozmetičnega pripravka. Večino repelentov lahko varno uporabljajo tudi otroci, starejši od dveh mesecev, nosečnice in doječe matere.
• Izogibajmo se zadrževanju na prostem, ko je aktivnost komarjev največja.
• Preprečujmo vstop komarjev v notranje prostore z uporabo mrež proti komarjem (komarnikov).

Vir: NIJZ