Menu Item
Komisija DZ za nadzor javnih financ se je seznanila s predlogom rebalansa državnega proračuna za letos, predlogov dopolnil ni podala. Opozicijski člani so opozorili na predvideno zmanjšanje sredstev na nekaterih pomembnih postavkah. Finančni minister je poudaril, da so vsi porabniki dobili toliko, kot so ocenili, da bodo porabili.
Predlog rebalansa državnega proračuna za letos predvideva za 12,54 milijarde evrov prihodkov, kar je 1,07 milijarde evrov več, kot je predvideno v sprejetem proračunu, in za 14,58 milijarde evrov odhodkov oz. 640 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu. Proračunski primanjkljaj bo tako predvidoma znašal 2,04 milijarde evrov oz. 3,63 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Minister za finance Klemen Boštjančič je s tem rezultatom konec leta “zelo nezadovoljen”, saj da bo to v primerjavi s prejšnjim in prihodnjimi leti predvidoma zelo dobro leto, kar se prihodkov tiče. Predlog rebalansa so pripravili, da bi bil proračun uravnotežen. Izkazalo se je namreč, da že seštevek obveznosti, na katere aktualna vlada ni imela vpliva – med drugim solidarnostni dodatek za upokojence v višini 69 milijonov evrov, podaljšanje veljavnosti turističnih bonov v višini 110 milijonov evrov, stroški hitrih testov za samotestiranje v višini 64 milijonov evrov in ukrepi iz desetega protikoronskega zakona v višini več kot 200 milijonov evrov – presega proračunsko rezervo. Vključuje pa tudi ukrepe, ki jih je aktualna vlada sprejela za zagotavljanje preskrbe z energenti in blaženje posledic draginje za gospodinjstva in gospodarstvo.
Predlagani rebalans odraža pričakovane proračunske prihodke in odhodke, med drugim prilagojene ocenam posameznih proračunskih porabnikov o tem, koliko bodo do konca leta porabili. Boštjančič je izpostavil, da je predlog pripravljen v negotovih razmerah, predvsem kar se tiče razvoja epidemije covida-19 in poglabljanja energetske krize.
Kaj so izpostavili poslanci?
Komisija je pristojna med drugim za računsko sodišče. To bo prejelo toliko sredstev, kot jih potrebuje za svoje delovanje, je povedala predsednica računskega sodišča Jana Ahčin, kljub temu da še ni pripravljen predlog zakonskih sprememb, ki bi upoštevale odločitev ustavnega sodišča, da je treba pri pripravi proračunov zagotoviti neodvisnost ustavnih organov. Na vprašanje predsednika komisije Jerneja Vrtovca (NSi), kako ocenjuje predlog rebalansa, je dejala, da se računsko sodišče brez revizije ne opredeljuje do posameznih dokumentov ter da bo proračun oz. rebalans predmet redne letne revizije, ki bo opravljena prihodnje leto.
Vrtovec je v razpravi izpostavil nekaj področij, ki bodo po predlogu dobila manj sredstev, med njimi so služba vlade za zakonodajo, kohezijska politika, sredstva za raziskave in razvoj v okviru ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, študentske domove, dolgotrajno oskrbo, vlaganje v železniško infrastrukturo. Boštjančič je ponovil, da je za vse resorje predvideno toliko sredstev, kolikor so ocenili, da jih bodo do konca leta porabili. Glede dolgotrajne oskrbe je opozoril, da so bile spremembe predvidene, ne da bi bil zagotovljen vir financiranja.
Jožef Horvat (NSi) je med drugim opozoril za višanje stroškov zadolževanja in se strinjal s fiskalnim svetom, da bi se dalo izogniti tako visoki porabi. Na drugi strani pa zadolževanje podpira, če gredo sredstva v investicije oz. v ustvarjanje nove vrednosti. Tako Horvat kot Vrtovec sta sicer podrobnejšo razpravo glede predloga rebalansa napovedala za sejo matičnega odbora DZ za finance, ki bo v soboto.
Monika Pekošak (Svoboda) je izpostavila veliko negotovost trenutnih razmer in dejala, da je vlada doslej na razmere odgovorila hitro in ustrezno ter da so bili ukrepi, zaradi katerih posledice draginjske krize niso tako boleče, sprejeti premišljeno in pravočasno, na kar da kaže tudi rebalans proračuna.
Odbor DZ za obrambo se je seznanil s predlogom rebalansa proračuna za leto 2022, ki resornemu ministrstvu namenja 840,2 milijona evrov. Del tega tega zneska bo šel tudi na račun pogodbe za nabavo osemkolesnikov boxer, v zvezi s tem je Matej Tonin (NSi) poudaril, da v pogodbi za nakup osemkolesnikov boxer ni predvidena pogodbena kazen.
Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Damir Črnčec je uvodoma spomnil, da bi morala Slovenija skladno z veljavnim proračunom letos za obrambo nameniti 1,31 odstotka BDP, a bo ta odstotek skladno z rebalansom proračuna nižji, in sicer bo 1,27 odstotka BDP. “Tudi ta odstotek zagotavlja ključno usmeritev vlade, da v času zelo kompleksne varnostne situacije v soseščini, Evropski uniji in zvezi Nato, ne znižuje obrambnih izdatkov, temveč ohranja smer njihovega dvigovanja,” je poudaril Črnčec.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!