Po več kot letu dni preiskave so celjski kriminalisti razbili kompleksno mrežo gospodarske kriminalitete, v katero je bilo vključeno 15 domačih in tujih gospodarskih družb. Zaradi dejanj enajstih fizičnih oseb – med njimi so bili štiri tujci – in dveh pravnih oseb, je bil slovenski proračun oškodovan za več kot dva milijona evrov.
Kriminalisti Policijske uprave Celje so v več kot leto dni trajajoči preiskavi razkrili kompleksno mrežo gospodarske kriminalitete, ki je vključevala več kot 15 domačih in tujih gospodarskih družb. Na Specializirano državno tožilstvo so podali kazensko ovadbo za 18 kaznivih dejanj, med drugim zaradi zlorabe položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti, davčne zatajitve, pranja denarja in ponarejanje listin.
Preiskava so kriminalisti sprožili jeseni leta 2022 na podlagi ugotovitev uslužbencev Finančne uprave RS (Furs). Ti so prvi zaznali nepravilnosti, nato pa so o njih obvestili celjske kriminaliste. Kriminalisti so preiskavo vodili v sodelovanju s specializiranim državnim tožilstvom, ki je ustanovilo preiskovalno skupino, v kateri so poleg celjskih sodelovali še novomeški, ljubljanski in mariborski kriminalisti ter predstavniki Fursa in drugih pristojnih institucij.
Ugotovili so, da so osumljenci – med njimi 11 fizičnih in dve pravni osebi – v obdobju med letoma 2018 in 2021 s pomočjo zapletenih finančnih transakcij in lažnih računov pridobili protipravno premoženjsko korist v vrednosti več kot 2 milijona evrov.
Zlorabe pri poslovanju so izvajali z nelogičnimi finančnimi transakcijami, izdajanjem lažnih računov ter izkazovanjem medsebojno prepletenih, mednarodno povezanih denarnih tokov. Na podlagi navedenih dejanj so osumljeni od Fursa zahtevali tudi izplačilo izstopnega davka na dodano vrednost, ki je osumljenim predstavljal neposredno protipravno premoženjsko korist. Osumljenci so preko kaznivih dejanj pridobili za več kot dva milijona evrov protipravne premoženjske koristi.
Kazensko ovadbo so med drugim prejeli tudi štirje tuji državljani. Več gospodarskih družb, prek katerih so izvajali nezakonite transakcije, je bilo pred zaključkom preiskave že izbrisanih iz poslovnega registra.
Zadeva je zdaj v rokah Specializiranega državnega tožilstva, ki bo odločalo o nadaljnjih postopkih zoper osumljence. Skladno z določbami kazenskega zakonika je za kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti zagrožena kazen zapora od enega do osmih let. Za kaznivo dejanje davčne zatajitve pa kazen zapora od enega do osmih let, za pranje denarja pa zapor do pet let, za ponarejanje ali uničenje poslovnih listin pa zaporna kazen do dveh let.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje