Nekaj dni pred božičnimi prazniki je v okolici Postojne potniški vlak trčil v delavce Slovenskih železnic (SŽ), ki so na progi izvajali vzdrževalna dela. Dva sta umrla, dva pa sta bila v nesreči huje poškodovana. Po enem mesecu so na Slovenskih železnicah zaključili interno preiskavo nesreče. Glavni vzrok za nesrečo je človeški dejavnik, in sicer svoje naloge nista opravila progovni prometnik in čuvaj, so povedali na SŽ. "Vse naprave na vlaku so delovale brezhibno," so poudarili.
Na novinarski konferenci ob zaključku interne preiskave decembrske železniške nesreče, v kateri sta umrla dva delavca Slovenskih železnic, sta izsledke predstavila generalni direktor SŽ Dušan Mes in direktor SŽ-Infrastruktura Matjaž Kranjc.
Sicer nesrečo preiskujejo državni preiskovalec – ta preiskava naj bi bila predvidoma končana do konca marca – in kriminalisti.
Direktor SŽ-Infrastruktura Matjaž Kranjc je dejal, da je bil vzrok za nesrečo v celoti v človeškem dejavniku, saj so vse naprave delovale brezhibno. Skupina delavcev o vožnji vlaka ni bila obveščena, saj progovni prometnik progovnemu čuvaju ni izdal obvestila o odhodu vlaka s postaje v Postojni.
Progovni prometnik se je neposredno pred nesrečo pogovarjal po službenih napravah, pogovor pa je bil zasebne narave, so ugotovili med preiskavo. “To zagotovo ni pozitivno vplivalo na njegovo zbranost,” je dejal Kranjc, a dodal, da je bil prometnik v dobri psihofizični kondiciji. Prav tako je prometnik označil, da je skupino obvestil dvakrat, čeprav tega ni storil. Zakaj je to storil, je nerazumljivo, je še dodal Kranjc. Progovni prometnik je sicer v juniju 2023 opravil preverjanje, ki poteka vsaka tri leta, novembra pa je opravil usposabljanje o obveščanju delovnih skupin, je povedal direktor SŽ-Infrastruktura.
Direktor Slovenskih železnic je zatrdil, da je bil prometnik dober delavec in da pritožb nad njegovim delom ni bilo, niti nad delom postojnskega centra. Povedal je, da je bil vpleten v incident leta 2017 – kaj se je zgodilo, ni opisal – a da takrat sodišče ni ugotovilo njegove napake. Prometnik je v postopku izredne odpovedi.
Poleg progovnega prometnika je zatajil tudi progovni čuvaj. Ta je imel pri sebi izvleček voznega reda, a se ni odzval, ko je imel vlak štiriminutno zamudo. “Ta čuvaj je bil tisti, ki je vlak videl, sicer prepozno, in opozoril vse delavce. S tem ko je reagiral, je verjetno preprečil še kakšno smrt. Dejstvo pa je, da bi moral pred tem poklicati center in ugotoviti, zakaj ta vlak ni šel s postaje,” je dejal Kranjc.
Strojevodja je medtem nedvomno oddal znak s piščalko, da se vlak približuje, na to je opozoril trikrat, je povedal Kranjc. “To ni bilo optimalno glede na progo, sami veste, da tam proga zavija, delavci pa so delali s stroji,” je dodal. Prav tako je “odreagiral najboljše možno”, je še dejal. Varovanje je sicer tristopenjsko – zanj skrbijo prometnik, čuvaj in strojevodja.
Še vedno poteka preiskava glavnega državnega preiskovalca, ki ugotavlja tudi, kje je bil drugi čuvaj, ki bi moral biti na progi. Mes je dejal le, da je delovodja delovno skupino razdelil na dva dela, a da zdaj še ni jasno, zakaj. “Teh stvari ne prepuščamo več delovodji, temveč jih predpišemo že v pravilniku,” je dodal.
“Ker v tem primeru ni bilo tako narejeno, kot bi moralo biti, smo vse to zdaj predpisali v obvestilu kot obveznost, torej zmanjšanje hitrosti, varovanje z dodatnim čuvajem, če vidnost ni zagotovljena, se pravi, vse, kar je bilo že prej ena od opcij za varno delo, za organizacijo delovišča je zdaj obvezno,” je še poudaril Kranjc.
Mes je obenem ponovno izpostavil, da je signalnovarnostna naprava, ki jo uporabljajo, ena najboljših in najsodobnejših na svetu. Po nesreči pa razmišljajo tudi o dodatnih tehničnih varovalih. Vendar imajo drugod z njimi mešane izkušnje, saj se zaposleni preveč zanašajo nanje, a niso 100-odstotno zanesljiva, povzema STA.
Šest delavcev, ki so bili vpleteni v decembrsko železniško nesrečo, je še vedno v bolniškem staležu, čuvaj pa zaradi suspenza ne more opravljati dela čuvaja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje