Menu Item
Konec aprila se izteče več ukrepov, s katerimi je vlada blažila učinke podražitve energentov in električne energije. Premier in ministri so pred volitvami napovedovali, da bo vlada ukrepala tudi naprej, če bo treba. Zaenkrat je med vladnimi gradivi podaljšanje znižanja trošarin na elektriko in energente do konca julija.
Med ukrepi za blažitev energetske draginje je bila določitev najvišjih drobnoprodajnih in veleprodajnih cen dizelskega goriva in 95-oktanskega bencina do konca aprila. Kot so v torek za STA povedali na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, vlada še ni odločila, ali bo ukrep podaljšala. “Če bo sprejela kakršnokoli odločitev na tem področju, bomo javnost o tem pravočasno obvestili,” so dodali.
Vlada je s spremembo področne uredbe sredi marca določila najvišjo dovoljeno drobnoprodajno ceno dizla in neosvinčenega 95-oktanskega bencina (1,541 in 1,503 evra na liter), nato pa konec marca tudi najvišjo dovoljeno veleprodajno ceno teh dveh goriv (1,521 in 1,483 evra na liter). Najvišje dovoljene cene veljajo do vključno 30. aprila. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je po sprejetju ukrepa napovedal, da bodo razmere spremljali in po potrebi ukrepali, tudi za pomoč trgovcem z gorivi.
Vlada je hkrati s spremembami uredbe na podlagi 14. člena zakona o kontroli cen sprejela tudi sklep, da bo po izteku ukrepa za čas njegovega trajanja določila nadomestilo podjetjem, katerim ta ukrep povzroča “občutno škodo”. “To pomeni, da bo vlada po izteku ukrepa določitve najvišjih možnih cen za čas trajanja ukrepa določila kriterije in merila, na podlagi katerih bo določila primerno nadomestilo podjetjem, ki bi jim ta ukrep povzročil občutno škodo. Možna določitev primernega nadomestila tem podjetjem je vezana izključno na ukrep določitve obveze podjetjem, da zaradi ukrepa regulacije cen ne smejo prenehati prodajati blaga,” so še pojasnili na ministrstvu.
Pri časniku Finance so v torek ocenili, da bi lahko, če vlada regulacije ne bo podaljšala, cena bencina 1. maja presegla 1,60 evra za liter, če pa bi bilo odpravljeno še znižanje trošarine, bi lahko liter stal okoli 1,63 evra. Cena dizla bi ob predpostavki podaljšanja obdobja znižanih trošarin lahko znašala 1,82 evra, ob sprostitvi trošarine na prejšnjo raven pa bi lahko bila pri okoli 1,89 evra, so izračunali.
Zaenkrat ni znano, ali bo vlada – ki bo imela, kot je v ponedeljek v oddaji Odmevi na TV Slovenija dejal obrambni minister Matej Tonin, v četrtek redno sejo – morebiti odločala o katerih drugih ukrepih. Med vladnimi gradivi sta bila v ponedeljek objavljena predloga, da bi znižanje trošarine za energente in za električno energijo veljalo do konca julija, ne le do konca aprila.
Vlada je s spremembami uredb o določitvi zneska trošarine za energente in o določitvi zneska trošarine za električno energijo za obdobje od 1. februarja do 30. aprila znižala trošarine na elektriko ter pogonska goriva, kurilno olje in zemeljski plin za ogrevanje.
Znižanje trošarin je bilo del paketa ukrepov ob energetski draginji, ki je vključeval tudi dva zakona o nujnih ukrepih, ki sta med drugim zagotovila enkratno denarno pomoč določenim skupinam prebivalstva ter gospodarstvu in kmetijstvu, pa tudi znižanje končnega plačila za električno energijo.
Pri slednjem so od 1. februarja do 30. aprila vsa gospodinjstva oproščena plačila prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije za končne odjemalce odjemne skupine na nizki napetosti brez merjenja moči in gospodinjske odjemalce električne energije. Prav tako so za te tri mesece zamrznjene tarifne postavke za distribucijskega in prenosnega operaterja za obračunsko moč in prevzeto delovno energijo za vse odjemne skupine ter donosnost elektrodistributerjev. Na ministrstvu za infrastrukturo v torek na vprašanja STA, ali je predvideno kakšno ukrepanje za znižanje učinka dragih energentov in električne energije po izteku omenjenih obdobij, niso odgovorili.
Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je sicer na javni tribuni ob koncu vladnega obiska južnega dela osrednjeslovenske regije 1. aprila na Vrhniki dejal, “da je Slovenija dovolj bogata država in da je ta vlada dovolj sposobna, da bo, če se bo ta energetska draginja odvijala še naprej, pomagala tako ljudem kot gospodarstvu”.
Predsednik vlade Janez Janša je na tisti javni tribuni napovedal, da bo vlada glede cen elektrike ukrepala, dokler ne bodo nižje po spremembi evropske formule za izračun cen, sredstva pa da bodo prerazporedili iz elektropodjetij. “Sredstva za financiranje te vrzeli bomo vzeli iz viškov, ki se ustvarjajo, ko slovenski proizvajalci električne energije to energijo zaračunavajo po višji ceni. Glede na to, da gre v glavnem za državna podjetja, bomo ta sredstva preusmerjali. Tako da vlada bo intervenirala, dokler bo treba,” je dejal Janša.
Ob tem je menil, da se bodo cene elektrike znižale, ko bo spremenjena evropska formula za določitev cene elektrike, v kateri ima zaradi želje po spodbujanju zelenega prehoda veliko težo cena plina. Kot je dejal takrat, naj bi nova formula “zaživela maja oz. najkasneje junija”.
Dosedanja intervencija je bila učinkovita, je sicer ocenil Janša in navedel podatek državnega statističnega urada, da so na marčno deflacijo na mesečni ravni najbolj vplivale nižje cene električne energije in da se je zaradi začasne oprostitve plačila določenih prispevkov na podlagi zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov električna energija pocenila za 38,9 odstotka.
“Dokler ta formula ne bo spremenjena, dokler to ne bo zbalansiralo cen, toliko časa bomo intervenirali. Tako da brez skrbi, če kdo misli, da je to samo zaradi volitev in za en mesec … to nima veze s tem,” je takrat zagotovil Janša.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!