Menu Item
Na direkciji za vode ter ministrstvu za naravne vire in prostor se strinjajo, da mora biti obnova vodotokov po poplavah sonaravna, so poudarili na današnjem posvetu. Okoljevarstveniki in ribiči so pred tem opozorili na betoniranje strug in obsežno izsekavanje rastlinja ob bregovih.
Vode bo treba v prihodnje urejati sonaravno, je na današnjem posvetu v Ljubljani poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak. Takšne rešitve so po njegovih besedah praviloma celo cenejše. Kot je dodala direktorica direkcije za vode Neža Kodre, gre pri sonaravnem urejanju voda za dolgo znane in preverjeno učinkovite rešitve.
Slovenija urejanju voda dolgo ni namenila niti pozornosti niti finančnih sredstev, kar je vodilo v zanemarjanje ukrepov in zmanjšanje vodarske stroke, je na posvetu v organizaciji direkcije za vode poudaril Novak. “Vodi smo vzeli prostor,” je opozoril.
Po lanskih ujmah je temu področju po njegovih besedah spet namenjene več pozornosti in sredstev, zelo pomembno pa bo doseči družbeni dogovor o načinu dela in oblikovanju dolgoročnih rešitev. Te bodo lahko učinkovite le, če bodo temeljile na naravi, je poudaril.
“To pomeni pustiti vodi prostor. Seveda je najenostavnejše narediti betonske kanale in s tem vodo na hitro pomakniti naprej, vendar to pomeni le prestavitev poplavne ogroženosti nižje po toku,” je dejal. Obenem s tem uničujemo habitate.
Kot je poudaril, je s sanacijo po lanskih ujmah zelo zadovoljen: “Vse vodotoke smo spravili v stanje vnovične pretočnosti. Tudi ob poplavah so ta območja zdaj v normalnih pogojih varna. Več kot 800 kilometrov vodotokov je urejenih tako, da so spet v normalnem pretočnem stanju. To je bil izreden napor.”
Veseli ga, da so tudi lastniki kmetijskih in drugih zemljišč na prizadetih oziroma bolj ogroženih območjih zdaj bolj razumevajoči do zaščitnih ukrepov. Na naravi temelječe rešitve namreč več poudarka namenjajo urejanju voda v zgornjem toku, kar zmanjša potrebo po gradnji zadrževalnikov na kmetijskih zemljiščih, čeprav povsem brez njih ne gre, je pojasnil.
Nujen dialog
K sonaravnemu urejanju voda je pozvala tudi direktorica direkcije za vode Kodre. Ker se interventni ukrepi zaključujejo in vstopamo v obdobje prenove, je po njenih besedah prav, da si vzamemo strateški premislek, kako oblikovati dolgoročne ukrepe.
Kot je poudarila, sonaravno urejanje voda prinaša nadgradnjo starih inženirskih tehnik, ki jih vodarji poznajo že več stoletij. Direkcija že izvaja številne ukrepe z na naravi temelječimi rešitvami.
Stališča o urejanju voda so različna, zato je nujen dialog. “Pomembno je namreč izboljšati razumevanje med različnimi strokovnjaki, kar bo pripomoglo k oblikovanju optimalnih rešitev,” je dodala.
Spomnimo, okoljevarstveniki, ribiči, nekateri profesorji in drugi strokovnjaki so pred časom posvarili pred “skrajno nepremišljenimi in neučinkovitimi posegi”, s katerimi se je vlada lotila popoplavne obnove. Posebej so opozorili na obsežno odstranjevanje obrežnega rastlinja, ki povečuje erozijo in še poslabšuje poplavno varnost. Naravovarstvena organizacija Balkan River Defence (BRD) je s pomočjo prebivalcev po državi zaznala več kot sto domnevno spornih posegov v vodotoke.
Minister Novak je priznal, da so bili ukrepi ponekod pretirani, in obljubil, da bo odslej drugače. Do konca junija bo namreč zaključena prva faza sanacije, to so interventni ukrepi, ki so po besedah ministra šli tudi kdaj “prek mere in s premajhno pazljivostjo”, drugačen pristop pa minister obljublja pri dolgoročni sanaciji, ki sledi.
Je program usklajen s pristojnimi institucijami?
Dolgoročna obnova bo potekala po programu sanacije vodne infrastrukture, ki ga je maja potrdila vlada in bo predvidoma potekala pet let. Na direkciji za vode so pojasnili, da je program usklajen tudi z zavodom za ribištvo ter zavodoma za varstvo narave in kulturne dediščine.
Ali to drži? Na zavodu za ribištvo (ZZRS) so na naše vprašanje o tem odgovorili, da niso “prejeli, sodelovali ali se opredeljevali do sanacijskega programa, pričakujejo pa, da bo direkcija za vode sedaj, kot veleva zakonodaja, konkretne izvedbene dokumente usklajevala z ZZRS. “ZZRS bo (upamo) pri konkretnih projektih sanacije vodotokov podajal smernice in kasneje mnenja, ki so zavezujoča za izvajalce. S tem namenom je bil zavod za ribištvo tudi ustanovljen,” so poudarili.
Na zavodu za varstvo kulturne dediščine pa odgovarjajo, da je v sanacijskem programu opredeljeno le, da je, “če so objekti vodne infrastrukture na območju, varovanem po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, treba pri izvedbi programa obvezno upoštevati tudi določbe predpisov s področja varstva kulturne dediščine”. Kot pravijo na ZVKD, gre za splošen program brez konkretnih projektov.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje