Konec dvojne igre? Zakon, ki razmejuje javno in zasebno zdravstvo, pred poslanci

Poslanci so obravnavali ključni zakon zdravstvene reforme, novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Kakšne spremembe prinaša?

Poslanci so obravnavali novelo zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ključni zakon zdravstvene reforme, ki razmejuje javno zdravstvo od zasebnega in omejuje prehajanje zdravnikov iz enega v drugega. Predlog koalicija podpira, čeprav glede vseh ukrepov ni povsem enotna. V opoziciji pa noveli nasprotujejo.

Po besedah ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel je to eden od temeljnih zakonov. “Krepi vlogo javnih zdravstvenih zavodov, jasno opredeli, regulira javno in tržno dejavnost ter podrobno obravnava opravljanje zdravstvenih storitev v javni mreži in izven nje ter s tem povezano prehajanje zdravstvenega kadra,” je povedala o ZZDej.

Kaj še prinaša zakon? Zakon uvaja zdravstvene regije kot zaokrožena geografska območja, ki vključujejo več občin. Na novo določa tudi vrste bolnišnice, po novem jih deli na splošne in specialne bolnišnice ter univerzitetne klinične centre.

ZZDej uvaja tudi širše določeno obveznost vključevanja v neprekinjeno zdravstveno varstvo, ki bo veljalo za vse zdravstvene delavce, zaposlene v javni mreži. Gre za dežurstva, po novem bodo morali dežurati vsi, tudi zaposleni pri koncesionarjih, kar naj bi razbremenilo druge. Novo bo tudi obvezno merjenje dnevnih delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev na podlagi enotne metodologije.

Kot je povedala Prevolnik Rupel, zakon prinaša tudi “profesionalizacijo upravljanja in vodenja javnih zdravstvenih zavodov s poudarkom na strokovni usposobljenosti, kompetencah in odsotnosti morebitnega nasprotja interesov”.

Zakon uvaja možnost določitev najvišje dovoljene cene storitev, ki se zagotavljajo v tržni dejavnosti, torej za samoplačniške storitve, ter ureja podeljevanje, izvajanje in podaljševanje koncesij v zdravstvu.

ZZDej nadgrajuje pogoje za delo zdravstvenega kadra drugje in pogoje za sklepanje podjemnih pogodb “z namenom jasne opredelitve javnega in zasebnega dela”, ureja možnosti sklepanja podjemnih pogodb z lastnim zaposlenim, ki bodo začasno davčno razbremenjene, je še naštela ministrica.

“Ocenjujemo, da je sprejetje zakona nujno za ohranitev javne mreže ter njeno urejeno in učinkovito delovanje, saj v aktualnih razmerah s povečanimi potrebami po zdravljenju, hkrati pa omejenimi zmogljivostmi, zlasti kadrovskimi, njegovi zakonski okviri ne zadoščajo več,” je poudarila Prevolnik Rupel in dodala, da pričakuje, da “bo predlog zakona na podlagi amandmajev odpravil zadnje dileme”.

Dvomi o amandmaju o koncesionarjih

Kot smo poročali, je med amandmaji, ki so jih poslanci koalicije sprejeli na odboru, najbolj sporen tisti, ki tudi za koncesionarje predvideva neprofitnost pri storitvah, ki jih opravljajo v javni zdravstveni mreži. To pomeni, da ne morejo razpolagati z morebitnim dobičkom.

“Kaj če bodo koncesionarji začeli vračati koncesije? Tu bi rad opozoril, da imamo v Sloveniji nad 1.600 koncesionarjev, ki so si morali najeti ali kupiti ordinacije in vso opremo iz svojega denarja, za razliko od zdravstvenih domov in bolnišnic, ki jim je ustanovitelj, občina ali država, vse to investiral,” je povedal poslanec Svobode Miroslav Gregorič.

Opozoril je, da je leta 2023 imelo 15 od 27 bolnišnic skupaj 230 milijonov evrov izgube, 20 od 58 zdravstvenih domov pa skupaj 22 milijonov evrov izgube.

“Ob enakih cenah storitev so javni zdravstveni zavodi pridelali 250 milijonov evrov izgub, koncesionarji pa naj bi kovali dobičke. Predlagam, da se fokusiramo na problem izgub in naredimo take pogoje in ukrepe, da bodo javni zdravstveni zavodi reševali problem, kam z dobički,” je dejal Gregorič in dodal, da je ustavno sodišče že dvakrat razveljavilo podobno omejevanje dobičkov koncesionarjev. Spomnil je na nedavno pismo ministrice za zdravje in ministra za finance Klemna Boštjančiča in predlagal, da upoštevajo njun nasvet in amandmaja ne potrdijo.

Gregorič je napovedal, da bo glasoval proti amandmaju. Bil naj bi bil edini poslanec Svobode, ki amandmaju nasprotuje.

Da se mu ob današnji razpravi in zakonu postavlja “velik vprašaj”, pa je dejal poslanec Svobode Uroš Brežan, nekdanji tolminski župan. Spomnil je na situacijo v njegovi in sosednjih občinah, kjer so ostali brez več zdravnikov. Po njegovih besedah so nujno medicinsko pomoč v večini zagotavljali z delom prek s. p., kar je bilo učinkovito, nato pa je inšpekcija to prepovedala. Opozoril je na nujnost dovolj dolgega prehodnega obdobja, da se bodo vsi v zdravstvenem sistemu lahko prilagodili.

Poslanka Svobode Lucija Tacer je pojasnila, da koncesionarji v zdravstvu in v lekarniški dejavnosti niso primerljivi, saj slednji nimajo možnosti opravljanja dejavnosti kot zasebniki. Glede očitkov o potencialni neustavnosti določila pa je poudarila, da so člen obrazložili na osmih straneh in nanizali argumente v prid neprofitnosti koncesionarjev.

Predsednica parlamentarnega odbora za zdravstvo Tamara Kozlovič iz Svobode je spomnila na možnost nagrajevanja za zdravstvene delavce, ki je doslej ni bilo. “S tem smo dali direktorjem javnih zdravstvenih zavodov orodje – upam, da jo bodo modro izkoristili – da bodo pravično razdelili nagrade najzaslužnejšim,” je povedala.

Poslanci SD so prispevali amandma, s katerim želijo med izvajalci javne zdravstvene službe ohraniti tudi zavode, katerih država ni neposredni ustanovitelj, je povedal poslanec SD Predrag Baković. Tako bi v javno zdravstveno mrežo vključili tudi kapacitete Železniškega zdravstvenega doma, ki je v lasti državnih Slovenskih železnic.

Med današnjo obravnavo ključnega zakona zdravstvene reforme je v dvorani državnega zbora izbruhnil smeh, predsednica parlamenta pa je prisotne pozvala, naj se obnašajo kot odrasli ljudje. Povod je bil spor med nekdanjim članom Levice Miho Kordišem in poslanko te stranke Natašo Sukič. Preberite več in si oglejte video v članku Spor bivših kolegov Levice, smeh v dvorani in poziv: Obnašajte se kot odrasli.

“Zakon naj bi zaustavil zdravnike dvoživke in razmejil javno od zasebnega, a to ne drži,” je dejal Kordiš in opozoril na nekatere “obvode v zakonu, s katerimi se dvoživke še naprej lahko napajajo neposredno iz javnega zdravstva. Po njegovih besedah bi bil zdravnik po novem zakonu lahko zaposlen za krajši delovni čas, na primer 4 ure na dan, pri koncesionarju, lahko bi brez težav vstopal v javni zdravstveni sistem. “Zdravniki dvoživke bodo dali odpoved v javni bolnišnici, se zaposlili za določen čas pri koncesionarju, nato pa bodo od kolegov, ki so ostali na položajih v javni bolnišnici, dobili soglasja za delo v tej bolnišnici. Zakon niti administrativno te luknje ne šiva,” je dejal Kordiš in spomnil na primer radiologov v Celju.

Spomnimo, Kordiš je skupaj z nepovezano poslanko Mojco Šetinc Pašek pred meseci v parlamentarni postopek vložil različico zakona, ki jo je pripravila civilna iniciativa Glas ljudstva in je še bolj rigorozno prepovedovala prehajanje zdravstvenih delavcev iz javnega v zasebni sektor oziroma, kot pravi Kordiš, “dvoživkarstvo”. Pozneje pa je po dogovoru s koalicijo svoj zakon umaknil.

V Novi Sloveniji nasprotujejo zakonu. “Zakonu, ki razburja, deli javnost in naše zdravnike, nasprotujemo,” je povedala poslanka Iva Dimic. “Nasprotujemo temu, da ste vzeli zdravnike kot tiste sovražnike, ki so krivi za stanje v zdravstvenem sistemu, niste pa pogledali, kaj se dogaja v ozadju,” je poudarila in s prstom pokazala na Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS). Navedla je podatek, da je v zasebnem zdravstvu le 3 odstotke zdravnikov.

Zakona ne bodo podprli niti v SDS. Poslanka Jelka Godec je ministrico za zdravje vprašala, ali bo odstopila, če bo sprejet amandma o neprofitnosti koncesionarjev, potem ko je poslance svoje koalicije opozorila na njegovo morebitno neustavnost. Po besedah Godec je zakon “ideološki”, spremembe pa ne bodo prinesle boljših pogojev za bolnike, dokler ne bo spremenjen način plačevanja storitev ZZZS. “Z ukinjanjem dvojnih praks rušite tisto, kar določene zdravnike še drži, da delajo v javnem sektorju,” je dodala.

Fides pozval poslance, naj zakon zavrnejo

Naj škodljivo novelo ZZDej zavrnejo, je poslance pozval zdravniški sindikat Fides. Opozorili so, da novela zdravstva ne rešuje, ampak ga razkraja. Poslance so pozvali, naj glasujejo proti predlogu sprememb zakona, “ki bo še dodatno poslabšal dostopnost do zdravstvene oskrbe, spodbudil odhode kadra iz javnega sektorja in oslabil temelje javnega zdravstvenega sistema”.

Kot posebno zaskrbljujoče je Fides izpostavil, da se o vsebini predloga sprememb zakona ne strinjajo niti v sami vladi, na kar kaže poziv ministrov za finance in zdravje. “Gre za očiten znak, da niti v vrhu vlade niso prepričani o posledicah predloga sprememb zakona, ki naj bi predstavljal zdravstveno reformo. Po več kot pol leta ignoriranja opozoril stroke zdaj tudi ministri ugotavljajo, da novela ZZDej ne prinaša rešitev, ampak ustvarja nova tveganja. Stališče predsednice parlamentarnega odbora za zdravstvo, da bo na koncu ustavno sodišče določilo meje tega zakona, je skrajno neodgovorno,” so zapisali v sindikatu.

“Člen o neprofitnosti koncesionarjev in tudi druge sporne člene, ki so bili amandmirani v drugi obravnavi, lahko poslanci na tretji obravnavi novele ZZDej še spremenijo,” so še spomnili.

Poslanci bodo o predlogu novele zakona predvidoma glasovali jutri. Zaradi številnih vloženih dopolnil se sicer lahko zgodi, da končne odločitve v skladu s poslovnikom DZ v petek še ne bo in bo potrebna tretja obravnava.