Novi predsednik Desusa je Ljubo Jasnič. Kaj to pomeni za vlado?

Ljubo Jasnič je novi predsednik stranke Desus. Izmed 116 veljavnih glasov jih je dobil 54, Srečko Felix Krope 38 in Gorazd Žmavc 24. Za podpredsednico je bila izvoljena Julijana Bizjak Mlakar, ki je prejela 38 glasov. "Podpiram decembrsko odločitev stranke, da se preseli v opozicijo, ne more nam biti vseeno za to, kako vladne stranke zlorabljajo epidemijo za svoje strankarske oziroma ideološke interese," je v predstavitvenem govoru povedal Jasnič. Po izvolitvi pa, da se bo treba pogovoriti, kakšno bo nadaljevanje sodelovanje s koalicijo in vlado.

Jasnič je ob prihodu na kongres kot svojo ključno prednost pred protikandidatoma izpostavil to, da je bil že generalni sekretar stranke. “Najprej moramo priti v parlament, nato bomo videli, kdo bo sestavljal koalicijo, kakšne bodo prednosti in slabosti” je dopustil povolilno koalicijsko sodelovanje z vsemi strankami. Pri odločitvi glede sodelovanja v vladi bodo imeli po Jasničevih navedbah v mislih predvsem strukturo stranke, torej upokojence, ki so najbolj ranljiva družbena skupina.

V predstavitvenem govoru pa je izpostavil, da podpira decembrsko odločitev stranke, da se preseli v opozicijo. Od svojega nastanka je bil sicer Desus večinoma vladna stranka, vendar pa jim po Jasničevi oceni ne more biti vseeno, kaj se dogaja pri različnih političnih vprašanjih. “Vsi vemo, kaj se je dogajalo v času te vlade. Vsi poznamo napake pri obvladovanju epidemije, še zlasti ob njenem drugem valu, in vsi smo videli, kako vladne stranke zlorabljajo epidemijo za svoje strankarske oziroma ideološke interese;” je dejal Jasnič.

Ob tem je izpostavil, da Desus danes nima nobenega ministra, zato je poslanska skupina edina vez med stranko in državo in morajo torej biti strankini organi in poslanska skupina usklajeni. Če so stališča poslanske skupine in stranke različna in v dialogu ni mogoče najti dogovora, je po Jasničevih navedbah razumljivo, da poslanci glasujejo po svoji vesti. Vendar mora biti to prej izjema kot pravilo. Dodal je še, da je bila ideološka pozicija prejšnjega vodstva stranke, da je mogoče sodelovati in trgovati z vsako vlado, v popolnem nasprotju z večinsko voljo volivcev Desusa. Temu je po Jasničevih ocenah tudi mogoče pripisati strm padec stranke na dno javnomnenjskih lestvic. “Čas je za vsebino, za dogovor in za akcijo,” je zaključil svoj predstavitveni govor.

Žmavc opozarja, da ne bo popravnega izpita

Protikandidat Gorazd Žmavc, ki je na državni politični parket stopil kot minister za Slovence v zamejstvu, je ob prihodu na Gospodarsko razstavišče opozoril, da je tokratni 13. kongres stranke kongres resnice in odločitve. “Popravnega izpita ne bo. Moramo konsolidirati vodstvo, ki bo potem iskalo skupno pot s poslansko skupino,” je dodal.

Tako kot novoizvoljeni predsednik stranke je tudi Žmavc izpostavil, da se bodo morali z vso resnostjo lotiti priprav na parlamentarne volitve, bodisi redne bodisi predčasne. Glede iskanja koalicijskih partneric je poudaril, da se v stranki ne smejo nagibati niti na desno niti na levo. “Iskati moramo le tiste stične točke in programe, ki so pomembni za razvoj Slovenije. Vse ostalo se bo razčistilo na rednih ali izrednih volitvah,” je še dodal.

V predstavitvenem govoru je Žmavc sicer poudaril, da stranka Desus na političnem parketu igra pomembno vlogo že 30 let, vendar v tem času niso bili nikoli vodilna vladna stranka. So pa po njegovih navedbah v vseh vladah, tako levih kot desnih, predstavljali pomemben korektiv. Dodal je, da so v zadnjih letih izgubljali zaupanje državljanov, zato se boji, da brez sprememb v razmišljanju, delu in vodenju stranke ne bodo napredovali. Po Žmavčevi oceni tako kongres predstavlja zadnjo priložnost, da se poenotijo znotraj stranke.

Krope: ena sama žlica ne ropoče, potrebujemo dve

“Mi smo sredinska stranka in imamo člane tako z leve kot tudi z desne strani, glavni cilj pa je zagotoviti dostojno življenje tistim, ki so ali bodo postali upokojenci,” je ob prihodu na kongres stranke dejal Srečko Felix Krope, ki ima od trojice kandidatov za predsednika v stranki najkrajši staž. Skrajno levo ali skrajno desno po njegovih besedah ni bilo nikoli dobro.

Tudi Krope je poudaril, da je časa za pripravo na parlamentarne volitve zelo malo. Veliko aktivnosti bodo morali zato peljati vzporedno. Glede soliranja poslanske skupine je dejal, da stranka poslance potrebuje, vendar se je z njimi treba pogovarjati. “Ena sama žlica ne ropoče, morata biti dve,” je krivdo za krizo stranke porazdelil Krope.

Krope je v svojem predstavitvenem govoru izpostavil, da so v preteklosti v Desusu verjetno sprejeli kakšno odločitev preuranjeno ali prehitro. “V naši stranki imamo tako leve kot desne delegate, zame smo tako sredinska stranka, ki odločitve sprejema skupaj,” je dejal in dodal. Po njegovem mnenju Desus pri sodelovanju v vladi ne sme vztrajati za vsako ceno, je pa poudaril, da kot vladna stranka lahko lažje uresničujejo svoj program.

Kongres Desus po nekaj minutah zaprl vrata za novinarje

Kongres stranke Desus, ki je 30. maja obeležila 30. obletnico delovanja, sicer nazorno kaže, kako si v stranki predstavljajo komuniciranje z javnostjo. Kongres, ki se ga je udeležilo 117 delegatov, so namreč že po nekaj minutah zaprli za novinarje. Brez njih je potekal celo pozdravni nagovor začasne voditeljice Brigite Čokl.

Prav ona naj bi tudi predlagala takšno, za kongrese strank neobičajno potezo, ki jo je nato sprejelo vodstvo stranke. Govor Brigite Čokl, ki smo ga kasneje novinarji dobili v pisni obliki, je bil predvsem pregled delovanja stranke od zadnjega kongresa decembra lani do danes. Izpostavila je, da je bilo to obdobje za Desus izgubljeno, saj so se ukvarjali bolj s samim seboj kot s strankinim poslanstvom.

Čokl ocenjuje, da so z dogajanjem v Desusu najbolj zadovoljni v SDS

Aktivnosti, povezane s koalicijo KUL in poskusom oblikovanja nove vlade, je začasna voditeljica Desusa ocenila kot “bolj ali manj zasebno pobudo Karla Erjavca, ki ni uspela”. Erjavca kot kandidata za mandatarja namreč poslanci Desusa niso podprli. “Danes ugotavljamo, da odločitve v Desusu niso bile rezultat strateškega odločanja. Desus je prevzel nase veliko tveganje brez premisleka, kako bomo ravnali, če mandatarstvo ne bo uspelo. Tako smo pristali v političnem vakumu, ko smo se odpovedali sodelovanju z vladno koalicijo in hkrati izpadli kot nekredibilen partner v očeh opozicije,” je navedla Brigita Čokl.

Izrekla je tudi nekaj kritičnih besed na račun ravnanja strankinih poslancev, ki da “ne zadošča kriteriju nedefiniranega pojma zmerne opozicije”. Ocenjuje, da so po molku sodeč z dogajanjem v Desusu “najbolj zadovoljni v največji vladni stranki, kjer jim je uspela strategija do poslanske skupine, s katero so prevladali njihovi interesi”. Poslanska skupna Desusa, za katero je značilna doktrina političnega trgovanja, hoče po navedbah Brigite Čokl diktirati stališča stranke. Ta že nekaj let plačuje ceno za vsesplošni politični pragmatizem, je še izpostavila začasna voditeljica Desusa in ob tem napovedala, da bodo prihajajoče volitve za stranko odločilne.