Kopica novih prevar: "Pohiti, saj ne vem, koliko časa bo stran še dostopna"

Anita je več kot sedem let delala pri enem od slovenskih trgovcev, prejšnji teden pa so jo odpustili, ker je bila, kot je zapisala v objavi na Facebooku, "iskrena s stranko". Kupcu je razkrila, kako lahko na spletu drag kavni aparat dobi za le nekaj evrov.

Uporabnike družbenega omrežja je pozvala, naj hitro izpolnijo spletno anketo, podjetje pa jim bo nato na dom poslalo aparat. "Povezavo bom objavila v komentarjih – pohiti, saj ne vem, koliko časa bo stran še dostopna," je dodala na koncu.

Pod njeno objavo se je nato zvrstila kopica komentarjev, v katerih so uporabniki – vsi v knjižni slovenščini – hvalili kavni aparat in ponudbo, ki jim jo je razkrila uporabnica.

Sliši se predobro, da bi bilo res

Sliši se predobro, da bi bilo res. In tudi je. Gre za novo prevaro, nepridipravi pa od vas želijo le osebne podatke, s katerimi bi se finančno ali drugače okoristili.

Na Facebooku najdemo še več podobnih objav, ki jih v zadnjih tednih videvajo uporabniki družbenega omrežja v Sloveniji. V eni od njih uporabnica Tanja, ki je delala v trgovini Sephora, ljudem svetuje, kako z nekaj evri do paketa kozmetike. Uporabnica Nina pa ljudem obljublja, da bodo za 9,99 evra dobili električni skiro.

Kako prepoznamo, da gre za prevaro

Če natančneje pogledamo profile teh uporabnikov, opazimo, da so bili vsi ustvarjeni pred le nekaj tedni. Anita, ki obljublja poceni kavne aparate, je 5. maja letos objavila več svojih fotografij (gre za ukradene fotografije), naslednja objava, v kateri "razkrije" trik za poceni kavni aparat, pa je na njeni strani šele 9. junija.

Na njeni Facebook strani je objavila tudi svoj domači naslov, elektronsko pošto in opis, v katerem pravi, da je "ljubiteljica narave, gora in kampiranja. Vedno v iskanju novih dogodivščin in skritih kotičkov sveta". Vse to, da bi bila videti prepričljiva.

Podrobnejši pregled Anitinega profila kaže, da gre pravzaprav za Facebook stran, kakršno imajo običajno organizacije, društva in podjetja. Ustvarjena je bila 5. maja (ravno takrat, ko je Anita objavila tudi prve fotografije), upravljajo pa jo iz Argentine in Vietnama.

Enak vzorec lahko opazimo pri vseh drugih straneh. Nika je 1. maja objavila nekaj osebnih fotografij in delila recept za vložene jagode, 2. maja pa je delila novico o triku za poceni skiro. Njeno stran upravljajo iz Vietnama, Indonezije in Ukrajine.

Fotografije, ki jih prevaranti uporabljajo na Facebooku, so ukradene. Uporabniki pa jih pod drugim imenom pogosto uporabijo tudi v drugih državah.

Nekateri profili – tudi tisti od Tanje iz Sephore – le nekaj ur po tem, ko smo jih obiskali in preverili, niso več dostopni.

Brez izdelka, a z drago naročnino

S tovrstno prevaro so seznanjeni tudi na nacionalnem odzivnem centru za kibernetsko varnost SI-CERT. "Gre za še eno izpeljanko prevare s skrito naročnino oziroma subscription trap," so povedali za N1.

Dodali so, da tovrstne prevare uporabnike največkrat zavajajo s privlačnimi nagradnimi igrami in anketami, kjer zlorabijo podobo in imena znanih slovenskih trgovcev in blagovnih znamk.

Ko uporabnik klikne na ponujeno povezavo (v tem primeru obljubljajo Philips kavne avtomate, pred nekaj meseci pa je krožila podobna prevara, kjer so obljubljali mesečne avtobusne vozovnice, Zara oblačila, električne skuterje, Marshall zvočnike ipd.), je preusmerjen na spletno stran, kjer je vedno obrazec s kontaktnimi podatki.

"Na tej točki uporabniki mislijo, da bodo za zgolj nekaj evrov kupili kavni aparat ali električni skiro in zato posredujejo podatke kreditne kartice. V resnici pa so zavedeni, da pristanejo na drobni tisk, kjer je navedeno, da se s sodelovanjem hkrati tudi strinjajo z naročnino, ki trga s kreditne kartice skoraj 70 evrov vsaka 2 tedna, seveda pa sodelujoči nikakor ne bodo prejeli omenjenega izdelka. Podobno taktiko vidimo tudi v objavah tipa 'zapiramo trgovine in zato popolna razprodaja' ali pa 'prodajamo izgubljeno prtljago z letališča'," so še zapisali za N1.

SI-CERT o vseh tovrstnih prevarah uporabnike redno opozarja na Facebook strani projekta Varni na internetu.

Kot še pravijo, je uvodni stavek, v katerem trdijo, da so bili posamezniki pred kratkim odpuščeni in da zato objavljajo skrivnosti podjetja, verjetno uporabljen kot uspešen sprožilec, saj igra na noto zanesljive notranje informacije in vzbuja večji občutek zaupanja.

"Naj še dodamo, da omenjene Facebook strani zlorabljajo imena in fotografije dejanskih oseb in se pretvarjajo, da gre za osebe (Profile), v resnici pa so to Facebook strani (Pages). Razlog je ta, da je možno Facebook strani oglaševati in tako uspešno širijo krog žrtev," so dodali.

Na SI-CERT pravijo, da so tovrstne prevare v zadnjem času zelo pogoste, zato so objavili opozorilo za širšo javnost, kjer lahko uporabniki najdejo konkretna navodila, kako lahko ukrepajo.