Menu Item
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so zjutraj parafirali aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in krovni dogovor z nekaterimi zavezami za naprej. Gre še za dva v nizu dokumentov, ki so potrebni za uresničitev načrtovane prenove plačnega sistema ter v njenem okviru predvidenih dvigov plač.
Ob tem pa je za uresničitev projekta ključno, ali bodo vlada in sindikati lahko uspešno sklenili tudi pogajanja v okviru plačnih stebrov. Ta naj bi se po načrtih končali v tem tednu, v ponedeljek naj bi parafirali vsebino, ki bo vključena v kolektivne pogodbe dejavnosti in poklicev. Po izrekanju na organih sindikatov pa naj bi konec prihodnjega tedna vse dokumente še podpisali.
A kot kaže, se vsaj na enem od plačnih stebrov, in sicer plačnem stebru za javne uslužbence v državnih organih, občinah in javnih zavodih gasilcev, zapleta. Predstavniki sindikatov so zadnja stebrna pogajanja v četrtek zapustili, nezadovoljni, ker za njihov predlog na vladni strani ni bilo posluha. V ponedeljek tako k parafiranju ne nameravajo pristopiti.
So pa predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja, potem ko je bil v DZ že sprejet zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju in so prejšnji teden parafirali tudi kolektivno pogodbo za javni sektor, danes zjutraj, sledeč dogovoru z zadnjih krovnih pogajanj v sredo, parafirali še aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in krovni dogovor.
Dokumenta so parafirali ministra za finance in za javno upravo Klemen Boštjančič in Franc Props ter vodji pogajalskih skupin sindikalne strani, Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu.
V danes parafiran dogovor vključili zaveze o kriterijih za delovno uspešnost
Z aneksom h kolektivni pogodbi se v skladu s predhodno doseženim dogovorom med vlado in sindikati s 50 na 55 let dviguje starost, pri kateri javnemu uslužbencu pripade pet dodatnih dni dopusta, kar naj bi sicer uveljavili s prehodnim obdobjem. Aneks ureja tudi pravico do odklopa ter pripravljenost na domu, kot tudi regres za letni dopust za leti 2025 in 2026. Predvideno je, da bo ta prihodnje leto za pet odstotkov višji od minimalne plače, v letu 2026 pa za deset odstotkov.
V danes parafiran dogovor pa so, kot so predvideli že v septembra podpisanem postopkovniku, med drugim vključili zaveze glede določitve kriterijev za delovno uspešnost, priprave metodologije za vrednotenje delovnih mest in glede zagotavljanja sredstev.
Kot izhaja iz besedila dogovora, objavljenega na spletni strani ministrstva, bi metodologijo za uvrščanje delovnih mest in nazivov v plačne razrede pripravili v obdobju prehoda v nov plačni sistem, torej do 1. januarja 2028. Nove kriterije za izplačevanje delovne uspešnosti bi dogovorili do konca prihodnjega leta.
Z dogovorom bi se zavezali tudi k pogajanjem o dodatkih za nevarnosti in posebne obremenitve in dodatkih za prepovedi in omejitve, ki naj bi se začela 1. septembra 2025.
Vlada pa bi se z dogovorom tudi zavezala, da bo v okviru svojih pristojnosti in obstoječih sistemov financiranja ter spremembe sistema financiranja na področju dolgotrajne oskrbe zagotovila, da bodo za potrebe neposrednih in posrednih proračunskih uporabnikov sredstva za stroške dela “upoštevana pri usklajevanju predlogov finančnih načrtov neposrednih uporabnikov in pri pripravi izhodišč za pripravo finančnih načrtov posrednih uporabnikov ter pri sklepanju aneksov k večletnim pogodbam o financiranju”.
Če do 15. novembra ne bodo sklenjene kolektivne pogodbe, bo v skladu z dogovorom med vlado in sindikati vlada najkasneje do 22. novembra po nujnem postopku predlagala prenehanje veljavnosti zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju.
V danes parafiranem dogovoru pa so predvideli, da se bodo rešitve iz dogovora uveljavile pod pogojem, da bo uveljavljena nova kolektivna pogodba za javni sektor, aneks h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti in aneksi h kolektivnim pogodbam dejavnosti in poklicev najmanj štirih plačnih skupin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!