Menu Item
Poslanec Levice Miha Kordiš bo danes v državni zbor vložil predlog novele zakona o minimalni plači. Po predlogu naj bi bilo zvišanje minimalne plače prihodnje leto trikrat tolikšno, kot naj bi ga načrtoval minister za delo Luka Mesec. Ta se bo o letošnjem dvigu minimalne plače s socialnimi partnerji posvetoval v petek.
“Čeprav zakon o minimalni plači določa, da se minimalna plača enkrat letno redno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin, ministri za delo minimalno plačo praviloma usklajujejo zgolj z rastjo cen življenjskih potrebščin, torej za najnižji znesek, ki ga dopušča zakon. Uskladitev minimalne plače z inflacijo pa v večini primerov ne zadošča niti za ohranitev realne kupne moči delavcev na minimalni plači,” je na današnji novinarski konferenci dejal Miha Kordiš.
Aktualni minister za delo Luka Mesec, ki prihaja iz kvote stranke Levica, je minimalno plačo za letos zvišal za 4,2 odstotka, kolikor je znašala letna inflacija v decembru 2023. Nižjo uskladitev so izvedli le v treh državah EU, kjer je sicer povprečna uskladitev znašala 10,2 odstotka, je nadaljeval.
Kot je povzel poslanec Levice, ki so mu nedavno zamrznili članstvo v stranki, je povprečna letna stopnja inflacije za leto 2023 znašala znašala 7,4 odstotka. Zaradi zgolj 4,2-odstotne uskladitve je kupna moč prejemnikov minimalne plače leta 2024 upadla za najmanj 3,2 odstotka, je opozoril.
Nanizal podražitve
Slovenija posledično beleži drugo največje poslabšanje materialnega položaja prejemnikov minimalne plače v EU; bolj kot pri nas se je kupna moč prejemnikov minimalne plače zmanjšala le na Slovaškem, je podčrtal.
V tej luči je posebej izpostavil, da so se cene osnovnih življenjskih potrebščin v letih 2022 in 2023 zvišale mnogo bolj od splošne inflacije. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se predlani okrepile za 18,6 in lani za dodatnih 4,6 odstotka, nujni stanovanjski stroški pa so se okrepili za 14,7 oz. 8,8 odstotka, je nanizal.
Poleg tega rast minimalne plače močno zaostaja za rastjo dobičkov, je izpostavil Kordiš. Minimalna plača se je od leta 2016 do 2023, ko je rasla najhitreje, skupno povečala za 52 odstotkov. Neto čisti dobiček gospodarskih družb je medtem v istem obdobju narasel kar za 140 odstotkov, je povedal.
Predlog novele predvideva tri spremembe
Skupaj s sindikalnima centralama Konfederacija sindikatov 90 Slovenije (KS 90) in Konfederacija novih sindikatov Slovenije (KNSS) Neodvisnost je zato pripravil predlog novele zakona o minimalni plači.
Ta predvideva tri spremembe. Skladno s prvo spremembo bi se pri redni uskladitvi minimalne plače ob inflaciji upoštevalo tudi stopnjo realne rasti obsega bruto domačega proizvoda (BDP).
Poleg tega se pri redni uskladitvi minimalne plače ne bi uporabilo nujno medletne decembrske rasti cen življenjskih potrebščin kot sedaj, temveč v primeru, da je ugodnejša, povprečno letno rast v celotnem letu.
V tej luči bi predlagatelji novele izvedli tudi dodaten izredni dvig minimalne plače v višini 3,2 odstotka ter s tem popravili zvišanje, ki je bilo izvedeno za letos. To bi bilo namreč ob upoštevanju povprečne letne inflacije za leto 2023 7,4-, in ne le 4,2-odstotno.
Predsednik KS 90 Damjan Volf je poudaril, da v Sloveniji pod pragom revščine živi že 264.000 prebivalcev, kar je nedopustno. Revščina je po njegovih besedah izbira politike. Osnovna plača ne sme biti več pod minimalno plačo, tako kot je to po novem v javnem sektorju, je pozval. Za to se je zavzela tudi predsednica KNSS Neodvisnost Evelin Tožbar. Ob tem je izrazila upanje, da bodo predlagano novelo podprli tudi v ostalih sindikalnih centralah.
Kaj pravijo na Meščevem ministrstvu?
Kot je povedal Kordiš, namerava Mesec minimalno plačo za leto 2025 vnovič uskladiti le po zakonskem minimumu oz. za 2,3 odstotka, s čimer bi v bruto znesku porasla za 28,8 evra. V primeru sprejetja predloga njihove novele pa bi se minimalna plača izredno dvignila za 3,2 odstotka, redno uskladila z inflacijo v višini 2,3 odstotka in še z gospodarsko rastjo v višini 1,5 odstotka. Skupno bi tako porasla za 87,7 evra bruto.
Za pojasnila o minimalni plači in njenem morebitnem zvišanju smo prosili ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Luka Mesec. Tam so poudarili, da je eden od največjih uspehov Levice, da so leta 2018 v zameno za podporo vladi Marjana Šarca sprejeli nov zakon o minimalni plači. Ta je ključno pripomogel k temu, da se je v zadnjih petih letih bruto minimalna plača dvignila za kar 46 odstotkov. “To je bila ena najhitreje rastočih minimalnih plač v EU, ki je bistveno prehitevala rast drugih plač,” so spomnili na ministrstvu.
Posledično se je občutno zmanjšala razlika med minimalno in povprečno plačo, hkrati pa so v kolektivnih pogodbah številni plačni razredi ostali pod minimalno plačo. Leta 2024 je bilo tako v javnem sektorju pod minimalno plačo kar 25 od 66 plačnih razredov, zato so si zastavili cilj, da nobena plača ne sme biti nižja od minimalne. “Za dosego tega cilja je treba odpraviti vse plače, ki so pod minimalno, hkrati pa pospeševati zlasti dvigovanje plač, ki niso minimalne, so pa pod povprečno. Takšnih je kar dve tretjini vseh v Sloveniji,” so opozorili na MDDSZ in dodali, da so z letošnjo reformo plač v javnem sektorju naredili temeljni premik na tem področju.
“V petek imamo posvet o letošnjem dvigu minimalne plače s socialnimi partnerji, na katerem se bo minister Mesec v prvi vrsti zavzel za to, da mora zasebni sektor slediti zgledu javnega sektorja in da v Sloveniji, v kar najhitrejšem možnem času, noben delavec več ne bo imel osnovne ali izhodiščne plače pod minimalno,” so še napovedali na ministrstvu za delo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje