Kordiš z novo stranko zbira podpise za referendum o obrambi

V stranki Mi, socialisti!, ki jo ustanavlja poslanec Miha Kordiš s somišljeniki, so pripravili zahtevo za sklic referenduma o povečevanju vojaških izdatkov Slovenije. Danes so začeli zbirati podpise za referendum prek spleta, v četrtek se bo začelo tudi zbiranje podpisov na terenu, so sporočili.

"Oblast se zaveda, da ljudje militarizacije ne podpiramo, zato nam jo skuša prikazati kot neizbežno in, cinično, skupnosti koristno. A Mi, ki smo za mir!, militarizacije slovenske družbe ne bomo dopustili," so v današnjem sporočilu za javnost zapisali Mi, socialisti!.

Prepričani so, da EU drvi v militarizem, pridružuje pa se ji tudi slovenska oblast. "V Ukrajino pošiljamo orožje in urimo ukrajinsko vojsko. Kupujemo izraelske rakete in rekordne količine orožja za Nato pakt. Sodelujemo na misijah pakta in vodimo vazalsko zunanjo politiko po meri interesov Washingtona in Bruslja. Kot je na dan zmage 9. maja cinično oznanila vlada, sedaj z militarizacijo prihaja še po naše gospodarstvo, infrastrukturo in bolnišnice," so navedli.

"Militaristične politike slovenske vlade večina državljank in državljanov ne podpira. Ljudje se zavedajo, da je vsak evro, zapravljen za orožje, evro več za tuje vojne in evro manj za resnične potrebe. Vsak evro, zapravljen za orožje, je še en evro kredita, ki ga bo treba čez nekaj let odplačati z obrestmi," so prepričani v stranki Mi, socialisti!, katere ustanovni kongres je Kordiš napovedal za jesen.

Zahtevajo konec vojskovanja Slovenije v Ukrajini, sankcije proti Izraelu, odpoved orožarskih nabav in preusmeritev sredstev v blaginjo, ukrepanje proti podnebnemu zlomu, zunanjo politiko za jedrsko razorožitev Evrope ter umik iz mednarodnih operacij, ki niso operacije ZN. Terjajo vlaganja v civilno infrastrukturo za potrebe gospodarstva in prebivalstva "namesto lažnih obljub o dvonamenskosti obrambnih vlaganj" ter konec agresivnega novačenja v vojsko in poskusov ponovnega uvajanja naborništva.

Rok? Junijski vrh Nata v Haagu

Kordiš je za STA pojasnil, da bodo najprej zbirali podpise, nato pa bo sam kot poslanec, kar mu omogoča poslovnik DZ, v parlamentarni postopek vložil predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Računa, da bodo to storili do junijskega vrha Nata v Haagu.

Poslovnik DZ določa, da poslanec pisno vloži predlog, naj DZ na svojo pobudo razpiše referendum. V predlogu mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma. Predsednik DZ predlog pošlje v mnenje matičnemu delovnemu telesu DZ in parlamentarni zakonodajno-pravni službi. Predlog se uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo, določa poslovnik.

Kordiševi so na spletni strani, s katero vabijo k podpori posvetovalnemu referendumu predlog tudi že objavili, iz njega pa izhaja, da bi se referendumsko vprašanje glasilo: "Ali ste za to, da Republika Slovenija poveča obrambne izdatke nad raven v letu 2024?"

Poslansko pobudo za razpis tovrstnega referenduma pa je vladi podal tudi nepovezan poslanec Dejan Kaloh. Le koalicija, ki ima večino v DZ, lahko namreč takšen predlog pripelje čez matični odbor in glasovanje, je pojasnil za STA.

Kordišu se tako pri predlogu ne bo pridružil, saj meni, da ne gre za vprašanje politične volje opozicije, pač pa za vprašanje parlamentarnega aritmetičnega dejstva. "Če koalicija takšnega referenduma noče, ga pač ne bo, ne glede na to, kdo predlog vloži," ocenjuje Kaloh. V Kordiševi pobudi pa vidi "politični PR-trik brez realne podlage" in iskanje medijske pozornosti.

Ob robu foruma obrti in podjetništva so se na Kordiševo pobudo v izjavah za medije odzvali tudi predstavniki drugih političnih strank. Podpredsednik vlade Matej Arčon je zagotovil, da ne gre za povečevanje stroškov za orožje, Kordiševo pobudo pa označil za poskus nabiranja političnih točk za naslednje volitve. Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj meni, da gre za poskus Kordiševega političnega obstoja, vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar pa meni, da je vprašanje varnosti nacionalnega pomena in "ni mesto, kjer bi politika iskala politične točke".

Iz kabineta predsednika vlade so namreč prejšnji teden sporočili, da bo vlada že letos za obrambno in varnostno politiko namenila dva odstotka BDP. Izdatke bodo do leta 2030 postopoma povečevali, in sicer do tri odstotke BDP. Z novo obrambno in varnostno politiko, ki predvideva varnost tako za vojaške kot civilne namene, sta se že seznanili tako koalicija kot vlada.