Koristni napotki za sanacijo domov: ključna potrpežljivost in prezračevanje

Žiga Živulović jr./BOBO

Miha Tomšič s centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo na Gradbenem inštitutu ZRMK je na novinarski konferenci Slovenske karitas predstavil nasvete za sanacijo hiš in stanovanj po poplavah, ki so prizadele Slovenijo. Najpomembnejša je potrpežljivost, je poudaril, ključna beseda pa prezračevanje.

Miha Tomšič s centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo na Gradbenem inštitutu ZRMK je poudaril, da so poplave ekstremen vremenski dogodek, a ni nepričakovan. “Vemo, da lahko nastopi, a ko nastopi, smo presenečeni. Tokrat nas je presenetil predvsem obseg teh poplav in posledice, škoda, ki je nastala. Škoda nastane hitro, odpravljanje pa je dolgotrajno,” je dejal.

Ključni podatki so, kako dolgo se je voda zadrževala v stavbi, do kod je segala in iz kakšnega materiala je stavba. “Osnovno vodilo sanacije posledic poplav je potrpežljivost. Razumljivo je, da želijo ljudje čim prej vzpostaviti prejšnje stanje, a brez potrpežljivosti žal ne gre. Treba je upoštevati pravila stroke. Dobra novica je, da imamo ustrezno znanje in potrebna sredstva, a razumeti je treba, da ne gre čez noč,” je poudaril.

“Ključna beseda je prezračevanje”

Prvo pravilo je, da se prepričamo, da je stavba statično varna. Najprej dokumentiramo prvotno stanje, potem odklopimo napeljavo in začnemo grobo čiščenje. Ko vidimo, v kakšnem stanju je tkivo stavbe, lahko podamo točnejšo oceno škode, ki je nastala.

V mnogih primerih bo treba marsikaj odstraniti, recimo omete, mavčno-kartonske konstrukcije ali pa celo kaj v celoti podreti. Marsikaj je odvisno od tega, kakšni materiali so vgrajeni in kako jih je voda prizadela. Poplavna črta ni pravo merilo za omočenost konstrukcij – navadno govorimo o 50 centimetrih ali metru višje od te črte. Pričakujemo lahko, da je konstrukcija mokra tudi tam, je opozoril Tomšič.

Voda najprej izhlapeva s površin, je pa tudi v porah materiala. Globlje, kot je voda v konstrukciji, kasneje se izsuši. “Enaka količina vode potrebuje za izhlapevanje petstokrat več energije, kot če bi želeli to količino vode segreti za eno stopinjo. Voda za svoje izparevanje potrebuje toploto, ki jo vsebujejo konstrukcije. Zraku v prostoru moramo omogočiti, da se te vlage navzame. Ključna beseda je: prezračevanje! Brez naravnega in prisilnega prezračevanja se bo sanacija zavlekla,” je poudaril Tomšič.

Ne smemo imeti zadržkov pred spuščanjem hladnega zraka v stavbo, je poudaril. V prvih korakih sanacije je dobro uporabljati tudi razvlažilnike, prav pridejo tudi klimatske naprave. “Dober je konstanten prepih,” je dodal.

Delajmo po korakih in ne hitimo

Pri montažnih in lesenih konstrukcijah je lahko sanacija še težja, saj je lahko mavčno-kartonska konstrukcija enostavno za odpad. Lesenim konstrukcijam moramo pustiti, da se posušijo, potem pa jih moramo še premazati z zaščitnimi premazi. “Pri vsem tem bo plesen še najmanjši problem, ko se bodo konstrukcije posušile, jih lahko normalno odstranimo. Priporočam, da si vsak nabavi malo boljši vlagomer. Če jo obdržimo na okoli 50 odstotkov, smo na dobri poti, če je višja, moramo prostore intenzivno prezračevati.”

Pričakovati moramo, da bodo stroški ogrevanja v prihajajoči sezoni višji – to bo še en dodaten strošek oziroma posledica poplav. “Masiven zid iz opeke se bo naravno sušil, če je dobro prezračevano, približno pol leta. Če so poplave obsežne, lahko traja eno leto in več. Naliti si moramo čistega vina,” je opozoril strokovnjak z gradbenega inštituta.

Tomšič je za konec še dodal, da moramo počakati s ponovnim opremljanjem stanovanj. “Dokler ne bodo obodne konstrukcije dovolj suhe, ni čas za to.” Pomembno je tudi, da velikih omar ne postavljamo neposredno ob steno.

Delamo torej po korakih, potrpežljivo, pazimo na lastno varnost in vestno prezračujemo.

Ker je voda po poplavah lahko onesnažena s fekalno vodo, je higiena bistvenega pomena. Če je le mogoče, naj se torej sodelujoči pri čiščenju izogibajo neposrednemu stiku z vodo, še posebej v primerih, ko je voda onesnažena. Pri delu naj ljudje uporabljajo osebno varovalno opremo, kot so zaščitne rokavice, gumijasti škornji idr. Redno si je treba umivati in razkuževati roke, še posebej pred uživanjem hrane ali dotikanjem obraza. Čiščenje po poplavah je fizično naporno, zato velja poziv k rednim premorom med delom in skrbi za hidracijo, da se ohrani energijo in koncentracijo, opozarjajo na Inšpektoratu RS za delo.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.