Več kot polovica vprašanih meni, da se je korupcija v Sloveniji v zadnjem letu povečala. Korupcija v vladi se zdi problem več kot 80 odstotkom anketirancev.

Več kot polovica vprašanih meni, da se je korupcija v Sloveniji v zadnjem letu povečala, opozarja Transparency International, ki je danes objavil rezultate javomnenjske raziskave Svetovni barometer korupcije (GCB) 2020 za Evropsko unijo (EU). Prav tako je skoraj dve tretjini vprašanih iz Slovenije ocenilo, da se državljani ob prijavi korupcije bojijo povračilnih ukrepov, kar je tretji najvišji delež v EU.

Korupcija v vladi se zdi velik ali zelo velik problem kar 83,9 odstotkom vprašanih. Opazen je tudi občuten porast tistih, ki menijo, da so predsednik vlade ali zaposleni v njegovem kabinetu vpleteni v korupcijo. Če je bilo leta 2016 takšnih 17 odstotkov vprašanih, se je delež v letu 2020 dvignil za več kot sto odstotkov na 38,6 odstotka, opozarjajo v Transparency International.

Po drugi strani v društvu pozdravljajo bistveno povečanje deleža vprašanih, ki menijo, da državljani lahko prispevajo k boji proti korupciji. Od leta 2016, ko je tako čutilo 28 odstotkov vprašanih, se je ta delež v lanskem letu povečal na 66 odstotkov.

Kljub temu pa je raziskava pokazala, da je v Sloveniji za dostop do javnih storitev plačalo podkupnino 4,1 odstotka vprašanih, kar je sicer manj od EU povprečja, kjer je ta delež 7-odstotni.

Podkupovanje v zdravstvu

»Čeprav je Slovenija država, kjer je podkupovanje redko, ne moremo optimistično gledati na porast števila tistih vprašanih, ki so v zadnjem letu plačali podkupnino, še posebej je opazna podvojitev izkušenj s podkupovanjem v zdravstvu. Več kot 18 odstotkov vprašanih je uporabilo zveze za dostop do javnih storitev, kar je potrebno nasloviti, čeprav gre za drugi najnižji odstotek v EU,« je povedala predsednica društva dr. Alma Sedlar.

Skoraj pet odstotkov vprašanih iz Slovenije je navedlo, da imajo izkušnjo s podkupovanjem v zdravstvu, medtem ko je bilo v letu 2016 takšnih samo dva odstotka.

Dobrih šest odstotkov vprašanih v Sloveniji je navedlo, da se je od njih ali od znancev v zadnjih petih letih zahtevalo spolne usluge za dostop do nekaterih javnih storitev, kar je tik pod povprečjem EU.

Transparency International je na podlagi rezultatov raziskave izpostavil sedem področij, glede katerih bi morale države EU narediti več. Mednje se uvrščajo tudi učinkovitejša zaščita žvižgačev, dvig zaupanja v institucije z bolj vključujočim upravljanjem in varovalke pred neetičnimi vplivi na odločevalce. »Zdi se, da razprave o reformah za bolj učinkovito preprečevanje korupcije v Sloveniji ni, naši pozivi o bolj učinkoviti zaščiti žvižgačev, potrebnosti novega programa za transparentnost in integriteto ter preventivnih ukrepih pri Načrtu za okrevanje pa so naleteli na gluha ušesa,« je dodala dr. Alma Sedlar.