Menu Item
Na nadaljevanju glavne obravnave v sojenju nekdanjemu prvemu možu Telekoma Slovenije Bojanu Dremlju, bivšemu članu uprave Dušanu Mitiču in kosovskemu poslovnežu Ekremu Lluki zaradi Telekomovih poslov na Kosovu so prebrali Llukovo pričanje med preiskavo. V njem je Lluka, zdaj zaradi zaslug tudi slovenski državljan, vse obtožbe zavrnil.
Tožilstvo v obtožnici Bojanu Dremlju in Dušanu Mitiču očita storitev kaznivega dejanja zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti v obdobju med 8. februarjem 2007 in 30. decembrom 2009. Sporni naj bi bili posli, povezani z razpisom za koncesijo za drugega mobilnega operaterja na Kosovu iz leta 2007 ter prodaja in nakup deleža v družbi Ipko, ki se je odvila med letoma 2007 in 2009.
Tožilstvo Dremlju in Mitiću očita, da sta na škodo Telekoma Slovenije Ekremu Lluki, ki je s svojim podjetjem Dukagjini in partnerji, združenimi v konzorcij Kosmocell, zmagal na omenjenem razpisu, a se nato v korist konzorcija pod vodstvom družbe Ipko, tedaj v 75-odstotni lasti Telekoma Slovenije, umaknil oz. ni plačal garancije, pozneje pa ob posredništvu Factor banke pridobil 15 odstotkov družbe Ipko. Nekaj več kot dve leti zatem je Telekom Slovenije delež Lluke in nekaterih ostalih manjšinskih delničarjev odkupil nazaj.
Pri tem naj bi Lluka po prepričanju tožilstva pridobil vsaj 11,5 milijona evrov osebne koristi, transakcija z omenjenim deležem pa naj bi bila Telekomu v škodo. Lluka naj bi po presoji tožilstva deloval naklepno in tako storil kaznivo dejanje pomoči pri zlorabi položaja pri gospodarski dejavnosti.
Prebrali pričanje Lluke iz časa preiskave, v katerem je očitke zavrnil
Dremelj, Mitič in Lluka na predobravnavnih narokih pred dvema letoma krivde niso priznali. Medtem ko sta Dremelj in Mitić svoja zagovora podala že na marčnem naroku v glavni obravnavi, je danes predsednik senata Gorazd Fabjančič združil postopek proti Lluki s postopkom proti obema nekdanjima vodilnima v Telekomu.
Tožilec je tako predstavil očitke iz obtožnice, ki se nanašajo nanj, Lluka pa se je zagovoru za zdaj odpovedal in je prosil, da se namesto tega prebere prevod njegovega pričanja v času preiskave.
V njem je zavrnil očitke kot popolnoma neutemeljene, po njegovi oceni pa izvirajo iz nepoznavanja takratnega političnega in gospodarskega konteksta ter zakonodajnega okvira. Na široko je predstavil takratno dogajanje v povezavi z omenjenim razpisom.
Spomnil je na razveljavitev prvega razpisa Kosovske agencije za telekomunikacije za drugega mobilnega operaterja v 2004, na katerem je zmagal ponudnik Mobikos, katerega največji lastnik je bil Lluka in v katerem je imela 30-odstotni delež takratna Telekomova hčerinska družba Mobitel. Odločitev takratne misije ZN na Kosovu Unmik je bila po Llukovih besedah posledica pritiskov neizbranega ponudnika, za katerim je bil ameriški operater Western Wireless.
Sam naj bi bil pozneje predmet hude gonje, pritiskov in blatenja, zato se je, da bi si povrnil ugled, odločil, da bo sodeloval na drugem razpisu. Njegovo podjetje Dukagjini je skupaj z domačimi, italijanskimi in ameriškimi partnerji oblikovalo konzorcij Kosmocel in na razpisu premagalo konzorcij družbe Ipko – v tem je sodeloval tudi ameriški sklad, v katerem je bila nadzornica zdaj že preminula nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, družbo Mobilkom Austria in kosovsko podjetje italijanskega operaterja TIM.
V zameno za odstop od nakupa so mu ponudili sodelovanje z Ipkom
Pozneje je do njega, kot je pričal, pristopil poslovnež Bujar Musa in mu ponudil sodelovanje z Ipkom v obliki lastniškega vstopa v zameno za odstop od nakupa licence. Čeprav sprva temu ni bil naklonjen, je pozneje pristal na ponujeni posel. Med pogoji zanj naj bi bili, da pri njem sodeluje zaupanja vreden finančni posrednik in da se odpove sodelovanju pri upravljanju podjetja. Posrednika je našel v Factor Banki, ki je financirala nakup 15-odstotnega deleža v Ipku.
Kosmocel potem ni poravnal garancije na razpisu in bil zato izločen, slavil pa je Ipkov konzorcij. Lluka je povedal, da sam ni unovčil pogodbenega jamstva za povratno prodajo deleža po ugodnejših pogojih, saj je bil Telekomov odkup deležev manjšinskih družbenikov izveden po tako ugodnih pogojih, da so vsi zaslužili.
Obenem je Lluka spomnil, da je tožilstvo misije EU na Kosovu Eulex, ki je preiskovalo oškodovanje kosovske agencije za telekomunikacije, preiskavo opustilo, saj ni našlo zadostnih dokazov za utemeljitev suma storitve kaznivih dejanj. To po Llukovem prepričanju potrjuje, da so bili postopki izvedeni zakonito.
Takratne okoliščine je opisal kot nekonvencionalne, a Ipko, zdaj Ipko Telecommunications, še naprej deluje uspešno znotraj Telekoma Slovenije, sam pa je na predlog nekdanjega slovenskega veleposlanika v Prištini Vojka Volka za svoje zasluge pri uveljavljanju interesov slovenskega gospodarstva na Kosovu z izredno naturalizacijo postal tudi slovenski državljan. Volkova izjava je tudi del spisa.
Obramba izpostavlja paradoks, da se sodno preganja človeka, ki je bil za svoje zasluge nagrajen z državljanstvom, sodni proces pa po njihovih opozorilih dejansko lahko škodi slovenskim gospodarskim interesom. V dogajanje so vpleteni tudi mednarodni akterji, med drugim predstavniki ZDA, tematika pa je zaradi tega zahtevna in občutljiva.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!