KPK: Golob kršil integriteto. Kaj piše v SMS-sporočilih, ki ju je poslal Tatjani Bobnar

Odvetnik premierja Roberta Goloba Stojan Zdolšek je za N1 potrdil, da je danes prejel ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v zadevi Bobnar.

KPK v ugotovitvah navaja dve sporočili, ki ju je predsednik vlade Robert Golob 7. 11. 2022 poslal tedanji notranji ministrici Tatjani Bobnar. Sporočili sta se glasili:

"Jutro. Moram priznati, da postajam resno zaskrbljen s kadrovsko sliko v policiji. Dajva se ta teden dobiti samo na to temo. Poudarjam: resno zaskrbljen."

"Nič mi ni všeč. Ker se ni izvršilo nič od dogovora. Pika. Dokončna pika."

Kot je zapisala KPK, je ravnanje predsednika vlade v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo, ki se od njega zahteva in jo določa 14. člen zakona o vladi. Komisija je izpostavila, da lahko predsednik vlade ministrom daje obvezujoče napotke zgolj v zvezi z nalogami, ki izhajajo iz usmeritev vlade in so pomembne za delo posameznih ministrov, vlada pa usmeritev v zvezi s kadrovanjem v policiji ni sprejela.

"Iz česar sledi, da dr. Robert Golob kot predsednik vlade RS ni imel pristojnosti za poizvedovanje o kadrovski sliki v policiji pri ministrici za notranje zadeve in podajanje kakršnihkoli usmeritev glede kadrovanja v policiji," je poudarila KPK in izpostavila, da ravnanje premierja Goloba predstavlja kršitev integritete, kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Postopek zoper Roberta Goloba v zvezi z ostalimi očitki iz predloga za uvedbo preiskave se ustavi, je še navedla KPK.

Zdolšek je za N1 dejal, da sam izrek pove vse o neutemeljenosti očitkov. Ob tem je napovedal, da bodo postopek nadaljevali pred sodiščem, saj je prepričan, da so ugotovitve KPK nezakonite.

Golobov kabinet: Še bolj prepričani, da premier ni kršil integritete

Kot so poudarili v premierjevem kabinetu, je bil predsednik vlade Robert Golob danes popoldne seznanjen, "da je KPK, razen enega, zavrnila vse očitke bivše ministrice Bobnar kot neutemeljene". Ob tem so izpostavili, da je komisija kot edini očitek, zaradi katerega naj bi predsednik vlade domnevno kršil integriteto, navedla dve telefonski sporočili, v katerih Golob izraža zaskrbljenost nad kadrovsko sliko v policiji.

"Na podlagi tega smo še toliko bolj prepričani, da to ne predstavlja kršitve integritete," so dodali.

Premier Golob je sicer v sinočnjem intervjuju na TV Slovenija na vprašanje, ali bo javnost pred volitvami izvedela, ali je kršil zakon o integriteti, izpostavil željo, da bi se javnost lahko prepričala, kako absurdne so obtožbe iz spisa KPK o zadevi Bobnar.

“Po mojih informacijah gre za dve SMS-sporočili, ki sta za moje pojme vse kaj drugega kot pa kršenje integritete, ampak o tem žal, dokler ni postopek končan, ne morem govoriti. Želim si, da bi bil ta postopek že pred dvema letoma končan, ker se učinkovitost delovanja pravosodnih organov meri v mesecih, in ne v letih, kot je v tem primeru,” je dejal Golob.

Poudaril je še, da njegov namen nikoli ni bil zavlačevanje postopka in da se je vedno odzval pozivom KPK na zaslišanje. “Ko boste pred volitvami ali po njih videli, kaj naj bi bilo tisto, kar naj bi pomenilo kršenje integritete, boste tudi vi začudeni,” je še dodal Golob.

Odločitev je KPK sprejela pred odhodom Lapornika

KPK pojasnjuje, da je odločitev sprejela konec lanskega leta, torej še pred iztekom mandata namestniku predsednika komisije Davidu Laporniku. V zadevi sta namreč odločala zgolj Lapornik in namestnica predsednika KPK Tina Divjak, saj se je predsednik komisije Robert Šumi zaradi poznanstva s Tatjano Bobnar iz odločanja izločil.

Laporniku je mandat na KPK potekel z novim letom, ko ga je nasledil Aleš Kocjan. V skladu s stališči ustavnega sodišča pa bi morali v primeru nove sestave senata ponoviti razgovore in sprejeti nov osnutek ugotovitev, "kar bi pomenilo, da bi se postopek lahko podaljšal za leto dni ali več". Po mnenju KPK "bi bila to najslabša možnost za vse vpletene, glede na to, da dokazi ostajajo enaki".

Komisija je še poudarila, da izrek ugotovitev opredeljuje zgolj ravnanje, ki je predmet kršitve, utemeljitev in vsi dokazi, zakaj je šlo pri določenem ravnanju za kršitev, pa da izhajajo iz celotnega dokumenta.