KPK: Kršitev je kršitev, tudi če gre za en SMS. Še pred volitvami verjetno tudi odločitev v zadevi Karigador

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da je premier Robert Golob z dvema sporočiloma nekdanji notranji ministrici Tatjani Bobnar o kadrovanju v policiji ravnal v nasprotju s pričakovanjem in odgovornostjo in s tem kršil integriteto.

Gre za sporočili, v katerih je predsednik vlade zapisal, da postaja resno zaskrbljen zaradi kadrovske slike v policiji in da mu ni všeč, da se dogovor ni uresničil. Golob je že napovedal, da bo odločitev sodno izpodbijal.

Namestnica predsednika KPK Tina Divjak je zjutraj za Radio Slovenija dejala, da so ugotovitve sicer širše od tistega, kar je razkril premier, da pa jih KPK ne sme objaviti pred pravnomočnostjo zadeve.

Je pa pojasnila, da zakon o organizaciji in delu policije zelo natančno določa, kdo ima kakšne pristojnosti v zvezi s policijo – ki je represivni organ – in da govori le o ministru za notranje zadeve ne pa tudi o predsedniku vlade.

Divjak: "Premier lahko izraža pričakovanja do policije le, če ima usmeritve vlade"

"Predsednik vlade v tem zakonu ni omenjen, kar pomeni, da nima pristojnosti v zvezi s policijo, ker bi to lahko pomenilo politični vpliv na policijo. Na drugi strani zakon o vladi pravi, da lahko seveda predsednik vlade usmerja delo ministrov, ampak na podlagi usmeritev vlade, kar pomeni, da mora vlada o določenem izzivu v policiji na primer razpravljati in se odločiti, kakšne bodo usmeritve določenemu ministru," je dejala Divjak.

Na popoldanski novinarski konferenci je namestnica predsednika KPK še pojasnila, da bi šele po razpravi na vladi glede usmeritev policije imel predsednik vlade pravno podlago za nadaljnjo komunikacijo z ministrom za notranje zadeve.

Ob tem je dodala, da se je premier Golob soočal s številnimi očitki, ker pa ugotovitve Komisije še niso pravnomočne, o podrobnostih ne sme govoriti. "Dejstvo pa je, da je zakon tukaj jasen in KPK ni mogla odločiti drugače kot tako, da je predsednik vlade s svojimi SMS-sporočili kršil integriteto," je poudarila Divjak.

Po njenih pojasnilih je vlada o zaposlitvah odločala na prvi seji vlade, kjer so se odločili, da bodo delali splošno analizo, koliko ljudi je bilo na novo zaposlenih, odpuščenih in podobno v času prejšnje vlade. "Ampak šlo je v bistvu za številčni pregled na vseh ministrstvih in so bili potem čez nekaj časa sprejeti neki splošni sklepi. Policija ni bila posebej izpostavljena," je dejala.

"Zadeva je jasna, predsednik vlade lahko daje usmeritve, se izreka, izraža neka pričakovanja na relaciji do policije samo, če ima usmeritve vlade," je dodala.

Ocenjuje, da je torej postavljena jasna meja, zato kršitev nihče ne bi smel relativizirati. Potegnila je vzporednico s primerom poslanske kraje sendviča in dodala, da je kršitev kršitev, ne glede na to, ali gre za en SMS, dva ali 100.

Policija ima jasna pravila in rdečo črto, ki se ne sme prestopiti

Divjak je pojasnila, je seveda politična komunikacija med dvema politikoma normalna, a da se je treba zavedati, da komunikacija med predsednikom vlade in ministrom za notranje za notranje zadeve ni enaka komunikaciji s katerimkoli drugim ministrom.

"Govorimo o policiji. Policija je posebna, ima jasno določena pravila in jasno rdečo črto, ki se ne sme prestopiti," je poudarila.

Namestnica predsednika KPK se je odzvala tudi na navedbe predsednika vlade, da je KPK vse očitke razen enega zavrnila kot neutemeljene. Kot pravi Divjak, ta izjava ne drži, saj je imela Komisija na mizi več očitkov zoper premierja, a jih zaradi upravnega spora, ki ga je že napovedal premier, ne sme javno razkriti.

"Na splošno pa velja, da se v postopku preiskave nekateri očitki potrdijo, drugi pa ne. Pravilo pri kršitvah integritete je tudi, da očitkov, ki jih obravnavajo drugi organi, na primer policija ali tožilstvo, ne obravnavamo, saj bi to pomenilo kršitev ustave, ki prepoveduje, da bi bila ista oseba obravnavana dvakrat zaradi iste zadeve," je poudarila Tina Divjak.

Na očitke o sprejemanju odločitev v predvolilnem obdobju je dejala, da je bil postopek kar nekaj časa ustavljen zaradi zahteve tožilstva, hkrati se je podaljšal tudi zaradi relativno velikega števila procesnih zahtevkov, tako za izločitve, vpoglede v spis ...

Odločitev bi lahko bila sprejeta že veliko prej

"Če vsega tega ne bi bilo, bi midva s kolegom Lapornikom lahko odločila že pol leta, eno leto nazaj," je dejala. Če ugotovitev ne bi objavilo samo zato, ker smo pred volitvami, pa bi to po njeni oceni pomenilo politično obnašanje komisije.

Predsednik vlade ima od prejema ugotovitev 30 dni časa, da vloži upravni spor.

Divjak je ob tem potrdila, da kršitev integritete nima predvidene neposredne sankcije v zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije. Je pa ponazorila, da na primer zakon o Slovenskem državnem holdingu določa, da osebe, ki imajo pravnomočno ugotovljeno kršitev integritete, ne morejo biti člani uprave, nadzornega sveta SDH in ne nadzornih svetov družb v državni lasti.

Še pred volitvami tudi odločitev v zadevi Karigador? "Bi rekla, da se to lahko zgodi"

Komisija je sicer predlagala, da bi se sankcija za funkcionarje vnesla v zakon o funkcionarjih, ki se je sprejemal lani, a se vlada in parlament s tem nista strinjala.

Komisija je glede Goloba v zadevi Bobnar sicer za del očitkov postopek ustavila. Divjak konkretno tega ni mogla komentirati, je pa opozorila, da KPK ne more obravnavati zadev, ki so del policijskega oziroma kazenskega postopka.

KPK ima na mizi tudi očitke v zadevi Karigador, na vprašanje, ali je možno, da bi zadevo zaključili že pred volitvami, pa je Divjak dejala, da "bi rekla, da se to lahko zgodi".

"Zadeva Karigador je vsebinsko bolj ali manj pripravljena za odločanje, razrešiti pa moramo še nekatere procesne zadeve. Prvi delovni dan letošnjega leta smo prejeli zahtevo za izločitev namestnika predsednika KPK, zato moramo najprej razrešiti to, nato pa bo možna tudi vsebinska odločitev," je pojasnila Divjak.