Menu Item
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila obravnavo sumov nepravilnosti v povezavi z vožnjo službenega vozila nekdanje ministrice za digitalno preobrazbo z modrimi lučmi v Avstriji. Osredotočili so se na sume nezakonitih vplivov, ki pa jih niso potrdili, zato so obravnavo zadeve zaključili.
Komisija za preprečevanje korupcije je postopek, v katerem je obravnavala sume nepravilnosti v povezavi z vožnjo službenega vozila takratne ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh z modrimi lučmi v tujini, septembra letos uvedla na lastno pobudo.
V predhodnem preizkusu so pregledali javne objave in pridobili pojasnila in dokumentacijo ministrstva za digitalno preobrazbo v povezavi z dopisom, ki so ga naslovili na veleposlaništvo na Dunaju, in v povezavi z okoliščinami uporabe modrih luči.
“Na podlagi pridobljene dokumentacije in zbranih pojasnil ni bilo mogoče potrditi, da bi ministrica ali kdorkoli drug vplival na voznika, da naj uporabi modre luči, niti ni bilo mogoče potrditi, da je ministrica ali kdorkoli drug pri pripravi dopisa za veleposlaništvo vplival na njegovo pripravo,” so zapisali.
Dopis, ki ga je pripravilo ministrstvo in ga je podpisala državna sekretarka, je bil po ugotovitvah KPK pripravljen na podlagi vzorcev dopisov, ki jih je vozniku ministrstva posredoval zaposleni na Centru za varovanje in zaščito (CVZ) Generalne policijske uprave. Ministrstvo je dopis prilagodilo konkretni situaciji, dodajajo na KPK.
Ker so med obravnavo zadeve na komisiji zaznali različne prakse in stališča organov pri ravnanju v tovrstnih situacijah, so ministrstvo za zunanje in evropske zadeve ter ministrstvu za notranje zadeve v dopisu pozvali, naj izvedejo informiranje in izobraževanje o uporabi modrih luči v Sloveniji in tujini. Pozvali so jih tudi, naj vzpostavijo enotno prakso zaprošanja veleposlaništev za posredovanje pri pristojnih organih.
Spomnimo, da je ministrica odstopila po razkritju N1, da je njeno službeno vozilo po avstrijski avtocesti v nasprotju s pravili drvelo z modrimi lučmi, po tem pa so skušali prek veleposlaništva na Dunaju še vplivati na morebitni prekrškovni postopek v tuji državi. Branila se je tudi z ostrim napadom na medije, še zlasti na N1. Na neresnične navedbe in manipulacije ji je odgovorila urednica N1 Slovenija Katja Šeruga.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje