Menu Item
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila postopek zoper poslanca SDS Branka Grimsa, ki na Bledu oddaja vilo. Komisija kršitev iz lastnih pristojnosti za zdaj ni potrdila. Je pa KPK primer odstopila državnemu zboru, finančni in geodetski upravi, saj je zaznala sume kršitev iz njihovih pristojnosti. KPK je te institucije zaprosila, naj jo obvestijo o svojih ugotovitvah. Glede na njihovo vsebino bo KPK nato ponovno preučila, ali obstajajo kakršnikoli sumi kršitev, ki terjajo uvedbo nadaljnjih postopkov.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je novembra začela predhodni preizkus na podlagi medijskega poročanja. Poslanec SDS Branko Grims je namreč pred slabim desetletjem na Bledu kupil trinadstropno vilo, ki jo je v celoti prenovil in preuredil v apartmajski objekt. Tega njegova soproga, ki ima status samostojne podjetnice, oddaja v turistične namene. Zakon o poslancih določa, da poslanec ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije.
KPK je pregledala podatke iz lastne in javne evidence, preverila medijske podatke, pridobila podatke finančne uprave ter druge relevantne podatke. Preverila je, ali je Grims izpolnil vse obveznosti po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije glede poročanja premoženjskega stanja in ali gre v konkretnem primeru za kakršnokoli nezdružljivost opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Na podlagi vpogleda v lastne evidence je KPK ugotovila, da je poslanec redno in pravočasno poročal o svojem premoženjskem stanju in na tem področju. Glede na razpoložljive podatke KPK ni ugotovila kršitev, so zapisali.
Zadevo predali Fursu, Gursu in državnemu zboru
Zaradi preverbe prijave podatkov z naslova oddajanja premoženja v najem so zadevo odstopili finančni upravi (Furs), zaradi uskladitve podatkov katastra nepremičnin z dejanskim stanjem pa geodetski upravi (Gurs).
Področje nezdružljivosti funkcij pa za poslance pa primarno ureja zakon o poslancih, ki določa, da poslanec ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije. Za presojo tega je pristojen državni zbor, zato mu je KPK prepustila obravnavo zadeve.
Vse tri organe pa je KPK prosila, naj jo po po zaključku obravnave obvestijo o svojih ugotovitvah.
Takšni obvodi so lahko zakoniti, ne pa tudi legitimni
KPK ob tem opozarja, da lahko ravnanje, ko zavezanec upravljanje lastne nepremičnine prenese na družinskega člana, predstavlja obvod zakonskih določb o nezdružljivosti opravljanja pridobitne dejavnosti z opravljanjem javne funkcije. “Takšni obvodi so lahko zakoniti, ne pa tudi legitimni, hkrati pa predstavljajo visoko izpostavljenost tveganjem za nastanek kršitev. Tveganja pa lahko uradne osebe ustrezno upravljajo oziroma preprečijo kršitev samo, če pri opravljanju svoje javne funkcije delujejo z visoko stopnjo osebne integritete, transparentno in odgovorno,” so še zapisali na KPK.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje