Menu Item
KPK pozdravlja napoved sprememb zakonodaje na področju nezdružljivosti funkcij funkcionarjev, so zapisali v sporočilu za javnost. Ministrstvo za pravosodje se je za spremembo odločilo po prijavi z zvezi z ustavnim sodnikom Klemnom Jakličem, ki je med opravljanjem funkcije imel popoldanski s. p. Menijo, da pravne ureditve nezdružljivosti in prenehanja funkcije ustavnega sodnika v primeru kršitve nezdružljivosti v praksi ni mogoče izvesti. KPK je že pred tem na mnoge pozive odgovarjala, da ni pristojna za presojo sumov kršitev pri nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je maja ministrstvo za pravosodje zaprosila za pravno nezavezujočo razlago zakona o integriteti in preprečevanju korupcije in zakona o ustavnem sodišču o ureditvi prepovedi opravljanja pridobitne dejavnosti poklicnih funkcionarjev.
Za to so se odločili po tem, ko so prejeli prijavo v zvezi z ustavnim sodnikom Klemnom Jakličem, ki je imel med opravljanjem funkcije popoldanski s. p., čeprav je ustavnim sodnikom pridobitna dejavnost prepovedana. KPK namreč že pred mnenjem ministrstva ocenila, da ni pristojna za presojo sumov kršitev nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov.
Ministrstvo za pravosodje je v mnenju, ki ga je KPK prejela v torek, ocenilo, da je KPK ob smiselni razlagi 29. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije pristojna za ugotavljanje kršitve določb o nezdružljivosti funkcije ustavnega sodnika in drugih funkcionarjev, če v področni zakonodaji ni predvidena drugačna ureditev.
Toda opozorili so, da ima pravna ureditev nezdružljivosti funkcije in prenehanja funkcije ustavnega sodnika “v primeru kršitve nezdružljivosti funkcije v zakonu o ustavnem sodišču takšne vrzeli, da je v praksi ni mogoče izvesti”. Kot so zapisali, bodo pristopili k ustrezni spremembi zakona. Pregledali bodo tudi ostalo področno zakonodajo o funkcionarjih in predlagali spremembe.
KPK je v sporočilu za javnost napoved ministrstva pozdravila. Komisija se strinja, da do takrat v morebitnih prihodnjih primerih pravno praznino zapolnijo s smiselno uporabo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ter drugih področnih zakonov. “Pri tem komisija pričakuje, da bo dejansko šlo za začasno obdobje in da bodo ministrstvo, vlada in državni zbor v najkrajšem možnem času pripravili oziroma sprejeli spremembe, ki bodo sistemsko celovito uredile področje nezdružljivosti funkcij,” so poudarili.
Sporočili so, da postopka ugotavljanja nezdružljivosti v skladu s procesnimi določbami zakona ni več mogoče uvesti, saj je ustavni sodnik domnevno nezdružljivost funkcij z zaprtjem s. p. že odpravil. Ob tem so na KPK zavrnili namigovanja, da je uvedba prekrškovnega postopka na področju omejitev poslovanja zoper Klemna Jakliča kakorkoli povezana z javno izraženim mnenjem oziroma pričakovanji političnih funkcionarjev. Napovedali so še, da bodo na vlado in ministrstvo ponovno naslovili pobudo za enotno ureditev področja nezdružljivosti funkcij, kar so že storili leta 2021.
KPK je sicer v četrtek sporočila, da je zoper ustavnega sodnika Klemna Jakliča uvedla prekrškovni postopek, ki je sicer popolnoma ločen od vprašanja nezdružljivosti funkcij. Ugotovila je, da Jaklič ustavnemu sodišču ni poročal o svojem statusu samostojnega podjetnika, kar bi po zakonu moral storiti. Na ustavnem sodišču so odgovorili, da postopkov, ki so v teku pred drugimi državnimi organi, ne morejo komentirati.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!