Menu Item
Preiskava suma nepravilnosti pri javnem naročilu obrambnega ministrstva za produkcijo resničnostnega šova Vojak v akciji je končana. Komisija za preprečevanje korupcije je zaradi nepravilnosti pri porabi javnega denarja in morebitnega nasprotja interesov zadevo odstopila računskemu sodišču in državni revizijski komisiji. Kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije KPK ni ugotovila, je pa pri javnem naročanju zaznala več korupcijskih tveganj.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila postopek v zvezi s sumi nepravilnosti pri javnem naročilu ministrstva za obrambo (Mors) za produkcijo resničnostnega šova Vojak v akciji. Serija bi obsegala deset epizod, kot smo pisali oktobra lani, pa so na ministrstvu izbrali ponudbo podjetja Akademija Ris, ki je bančni račun odprlo mesec dni pred razpisom. Obrambni minister Marjan Šarec je takrat za N1 pojasnil, da želijo z oddajo vojaški poklic približati mladim in doseči podobne učinke, kot so jih imele kuharske oddaje na gostinstvo.
Kot so sporočili s KPK, so zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri porabi javnega denarja zadevo odstopili v obravnavo računskemu sodišču, zadevo pa so zaradi domnevnih poznanstev med ponudnikom in uradnimi osebami na ministrstvu in morebitnega nasprotja interesov odstopili tudi državni revizijski komisiji.
KPK je v postopku izvedbe posameznih faz javnega naročila zaznala več korupcijskih tveganj, zato je obrambnemu ministrstvu izdala več priporočil. Postopek je komisija sicer ustavila, saj ni potrdila kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. “Čeprav je iz preteklih aktivnosti ministrstva razvidno, da zamisel o TV-seriji oziroma konkretno javno naročilo ni bilo izdelano na pobudo tretjih oseb, pa bi po oceni komisije Mors lahko v fazi priprave javnega naročila postopal bolj transparentno in sledljivo ter tako celotni predhodni postopek ustrezneje beležil v dokumentih,” so na KPK navedli v sporočilu za javnost.
Korupcijska tveganja je komisija zaznala v razpisni dokumentaciji, kjer zahteve Morsa po njenih navedbah odstopajo od zakonskih pogojev, zahtevana dokazila niso dovolj jasno opredeljena, prav tako pa meni, da je ministrstvo določilo presplošna merila za ocenjevanje.
Komisija je zaznala tudi tveganja v zvezi z napovedjo ponovitve javnega naročila. “Kadar naročnik zavrne vse ponudbe, lahko za isti predmet izvede nov postopek javnega naročanja le, če so se bistveno spremenile okoliščine, zaradi katerih je zavrnil vse ponudbe,” navajajo na KPK in dodajajo, da brez bistvenih sprememb okoliščin ponovitev javnega naročila daje videz, da bi naročnik lahko favoriziral določenega ponudnika.
KPK meni tudi, da tveganje za netransparentnost pri upravljanju javnih zadev in finančnih sredstev predstavlja ugotovljeno neskladje med naročili produkcije in finančnim načrtom ministrstva za obrambo. Kot problematično za transparentnost ocenjuje tudi neustrezno utemeljeno oceno vrednosti predmetnega naročila, medtem ko je pojasnilo Morsa, da ta ni bila izvedena zaradi pomanjkanja takšnih oglaševalskih akcij v Sloveniji, po njihovem mnenju nezadostno.
V sporočilu za javnost komisija opozarja tudi na visoko korupcijsko tveganje, ki ga predstavlja veliko razhajanje med vrednostjo projekta, določeno na ministrstvu, in vrednostjo projekta po oceni zunanjega izvajalca, ki za obrambno ministrstvo izvaja promocije zaposlovanja v Slovenski vojski. “Dodatna korupcijska tveganja povzroča tudi odsotnost tržne analize pred samo izvedbo javnega naročila,” so zapisali v zaključku sporočila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje