KPK v primeru razrešitve Ribiča z vrha Elektra Ljubljana ni ugotovila kršitve zakona. Komisija je proučila tudi zaznana korupcijska tveganja, povezana s postopkom odpoklica in postopkom sporazumnega prenehanja mandata člana organa vodenja v družbi v upravljanju SDH ali države ter izvajanjem pristojnosti nadzornega sveta v povezavi s temi postopki.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) v obravnavi suma kršitev integritete uradnih oseb pri odpoklicu Andreja Ribiča z mesta predsednika uprave družbe Elektro Ljubljana ni zaznala kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, zato je postopek ustavila. Zaradi zaznanih korupcijskih tveganj pa je SDH in vladi izdala priporočila.
KPK je predhodni preizkus uvedla novembra 2022 na lastno pobudo na podlagi objav v več medijih, je danes objavila komisija. V postopku je obravnavala očitke o nedovoljenih pritiskih ali vplivih uradnih oseb na člane nadzornega sveta družbe Elektro Ljubljana, iz katerih je izhajalo, da naj bi sekretar stranke SDS Borut Dolanc Ribiču ponudil sporazum z odpravnino, če bi sam predčasno zapustil mesto predsednika uprave Elektra Ljubljana.
Komisija je zadevo podrobno proučila ter pridobila vso relevantno dokumentacijo, informacije in pojasnila. Proučila je tudi zaznana korupcijska tveganja, povezana s postopkom odpoklica in postopkom sporazumnega prenehanja mandata člana organa vodenja v družbi v upravljanju SDH ali države ter izvajanjem pristojnosti nadzornega sveta v povezavi s temi postopki.
SDH in vladi je izdala priporočila glede sklepanja sporazumov o predčasnem prenehanju mandata, zaposlitvenih pogodb, imenovanj, uporabe standardov integritete, bonitet in zakonodaje s področja odpravnin, so sporočili.
“Glede sumov izvajanja nedovoljenih pritiskov ali vplivov uradnih oseb komisija ni ugotovila kršitev integritete uradnih oseb. Tudi če bi prišlo do vplivov ali pritiskov na člane nadzornega sveta družbe s strani osebe, v zvezi s katero so bili povezani sumi kršitve integritete, komisija postopkov zoper to osebo ne bi mogla voditi, saj gre za sekretarja politične stranke, ki v skladu z 9. točko 4. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ni uradna oseba,” so zapisali.
KPK po lastnih navedbah sicer že dlje časa opozarja na problematiko kadrovanj, zlasti s priporočili za odpravo tveganj, ki jih je zaznala v okviru postopkov, med drugim pri obravnavi izbora in imenovanja članov nadzornega sveta SDH v letu 2017, pri postopku izbire generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana, pri postopku odpoklica in imenovanja članov nadzornega sveta družbe Slovenski državni gozdovi.
Že leta 2014 je KPK sprejela tudi sistemsko načelno mnenje glede imenovanj in razrešitev v družbah pod prevladujočim vplivom države, v katerem je opozorila, da so postopki imenovanj in razrešitev članov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države v večini primerov “v skladu s (pomanjkljivo) zakonodajo”, pravi KPK, a hkrati velikokrat povsem nesprejemljivi z vidika transparentnosti, etičnih standardov in omejevanja tveganj za nasprotje interesov.
Zaradi naštetih primerov in tudi zadeve Ribič bi morali po navedbah komisije v vseh postopkih imenovanj in razrešitev članov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države, med drugim, povečati transparentnost v vseh fazah postopka ter določiti dodatne pogoje za imenovanje na tako pomembne funkcije, kot so članstva v nadzornih svetih in upravah navedenih družb.
Prav tako bi morali visoki standardi glede razkritij ter usposobljenosti in splošne primernosti članov nadzornih svetov in uprav družb pod prevladujočim vplivom države postati cilj, visoki etični standardi in standardi transparentnosti v vseh fazah izbirnega postopka pa morajo imeti absolutno prednost pred hitro izbiro, še pravi KPK.
Nadzorni svet Elektra Ljubljana je Ribiča razrešil novembra 2021. Ribič je ocenil, da razlogov za razrešitev ni, in napovedal izpodbijanje sklepa nadzornikov na sodišču. Takrat je povedal, da ga je oktobra tistega leta Dolanc povabil v prostore stranke SDS v DZ in mu ponudil dogovor o predčasni razrešitvi z mesta predsednika uprave, ker da je takšen “ukaz od zgoraj”. Na podlagi tega je Ribič ocenil, da je v ozadju takratni minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec.
Ribič je bil razrešen v času, ko sta lastnika družbe Gen-I, družbi Gen energija in Gen-EL, odločala o imenovanju uprave Gen-I pod vodstvom Roberta Goloba za nov mandat. Polovični lastnik Gen-EL je Gen-I, po četrtino pa imata v lasti Elektro Ljubljana in Gen energija. Ribiču in Golobu so takrat očitali, da naj bi pred tem brez vednosti nadzornega sveta Gen energije, SDH in nadzornikov Elektra Ljubljana sklenila pogodbo o prodaji 75 odstotkov družbe Gen-EL.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!