Menu Item
Komisija za preprečevanje korupcije je ustavila postopek glede sumov nasprotja interesov Aleša Šabedra. Sumov kršitve pri tem, da je Šabeder sekretar v kabinetu ministra za zdravje, svetnik dveh javnih zdravstvenih zavodov in v. d. direktorja urada, namreč ni ugotovila. Del prijave so odstopili inšpektoratu za javni sektor, ki je pristojen za uradnike na položaju. Vladi, UKC Maribor in Onkološkemu inštitutu Ljubljana pa je KPK poslala dopise o upravljanju korupcijskih tveganj in nasprotju interesov.
Prijavo o domnevni nezdružljivosti funkcij Aleša Šabedra je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) prejela julija 2022, na podlagi tega pa je uvedla predhodni preizkus.
V prijavi je bilo več očitkov, da naj bi bil Šabeder zaradi hkratnega opravljanja več funkcij v nasprotju interesov. Šabeder je bil namreč na zaupanje zaposlen kot sekretar v kabinetu ministra za zdravje. Nato ga je vlada konec junija lani imenovala za svetnika Onkološkega inštituta Ljubljana in Univerzitetnemu kliničnemu centru (UKC) Maribor. V obeh javnih zdravstvenih zavodih Šabeder predstavlja ustanovitelja. Dodatno je vlada 1. julija 2022 ustanovila urad za nadzor, kakovost in nabave v zdravstvu, za vršilca dolžnosti direktorja pa teden dni kasneje imenovala Šabedra.
Suma kršitev niso ugotovili, zato so postopek ustavili
KPK je zadevo podrobno proučila ter pridobila vso relevantno dokumentacijo in pojasnila vlade, ministrstva za zdravje, ministrstva za javno upravo in javnih zavodov, so sporočili.
Aleš Šabeder je kot član ali predsednik sveta obeh javnih zavodov uradna oseba po določbah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Vendar pa v konkretnih postopkih obravnav ali odločanja svetov obeh zavodov KPK ni ugotovila sumov kršitev nasprotja interesov, kot ga določa zakon. Zato je postopek ustavila, so zapisali.
V zadevi je KPK preučila tudi morebitna korupcijska tveganja, povezana z imenovanjem iste osebe na različne položaje na ministrstvu in javnih zdravstvenih zavodih. Vladi je KPK poslala dopis v zvezi z upravljanji korupcijskih tveganj, ki lahko izhajajo iz tega. Mariborskemu UKC in onkološkemu inštitutu pa je KPK posredovala dopis v luči preventivnega delovanja, preprečevanja nastanka kršitev nasprotja interesov ter ustreznega ravnanja članov svetov javnih zdravstvenih zavodov.
Če predpisi dovoljujejo nelegitimne prakse, je treba spremeniti sistemsko rešitev
Ob tem pa je KPK pojasnila, da niso pristojni za presojo morebitnih sumov kršitev nezdružljivosti funkcij, ki bi izvirala iz hkratnega opravljanja več funkcij. Določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije o nezdružljivosti funkcij namreč veljajo le za funkcionarje, kar pa Šabeder ni niti kot član ali predsednik sveta javnega zdravstvenega zavoda niti kot svetovalec v kabinetu ministra za zdravje niti kot v. d. direktorja urada za nadzor, kakovost in nabave v zdravstvu.
Kot v. d. direktorja je Šabeder uradnik na položaju, področje nasprotja interesov ali nezdružljivosti funkcij zanje pa urejajo določbe zakona o javnih uslužbencih. Za presojo sumov kršitev navedenih določb je tako pristojen inšpektorat za javni sektor, zato mu je KPK zadevo odstopila v proučitev.
KPK pa je še poudarila, da če drugi zakoni oziroma predpisi dovoljujejo prakse, kot je “sedenje na dveh stolih” za na primer poslovodne osebe javnih zavodov, pa so te za določen del družbe nesprejemljive ali nelegitimne, je torej treba sprejeti drugačno sistemsko rešitev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!