Menu Item
Na komisiji za preprečevanje korupcije so se po prijeti prijavi zoper samostojne dejavnosti ustavnega sodnika Klemna Jakliča odločili, da bodo odločanje o domnevni nezdružljivosti funkcij odstopili državnemu zboru. Presodili so, da prijava ni v njihovi pristojnosti.
Komisija za preprečevanje korupcije je sredi aprila prijela prijavo zoper pridobitne dejavnosti ustavnega sodnika Klemna Jakliča. Ta je imel poleg funkcije ustavnega sodnika več let tudi status samostojnega podjetnika.
Prijavo je danes KPK odstopila državnemu zboru, saj so na komisiji ugotovili, da niso pristojni za presojo sumov kršitev nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov. Kot so pojasnili v sporočilu za javnost, lahko prijave na KPK preučujejo le z vidika zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, a da se določbe tega zakona ne uporabljajo, ko vprašanja glede nezdružljivosti funkcij ureja drug, specialnejši zakon.
V tem primeru nezdružljivost funkcij ustavnih sodnikov ureja zakon o ustavnem sodišču. “Zato je komisija prijavo v preučitev z vidika njihovih pristojnosti odstopila državnemu zboru kot organu, ki izvoli ustavne sodnike, in ga hkrati zaprosila, da jo obvesti o ugotovitvah in morebitnih sprejetih ukrepih,” so zapisali na KPK.
Obravnavo primera bo komisija kljub temu prednostno nadaljevala z vidika svojih pristojnosti, na področjih omejitev poslovanja in premoženjskega stanja.
“Opravljanje pridobitne dejavnosti lahko vpliva na videz neodvisnosti”
Obenem so na KPK spomnili na odločbo vrhovnega sodišča iz leta 2022, v kateri so sodniki odločili, da je opravljanje pridobitne dejavnosti v obliki samostojnega podjetnika za sodnike nedopustno. Na KPK menijo, da bi morala za ustavne sodnike veljati enaka merila, “še posebej z vidika vodenja z zgledom od zgoraj navzdol”. Opozarjajo pa tudi, da vsebinska ali postopkovna zakonska nedorečenost še ne pomenita, da je legalno tudi legitimno.
Za ustavne sodnike namreč zakon o ustavnem sodišču dopušča izjemo glede opravljanja pridobitne dejavnosti. V 16. členu omenjenega zakona piše, da lahko ustavni sodniki opravljajo pridobitno dejavnost visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca. Na izjemo se je skliceval tudi Jaklič.
Na KPK so v današnjem sporočilu za javnost spomnili tudi na lansko sodbo upravnega sodišča, ki je potrdilo stališče KPK, da funkcionar v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ne sme opravljati dodatnih dejavnosti kot samostojni podjetnik. Sodišče je takrat v odločitvi zapisalo, da “opravljanje pridobitne dejavnosti lahko vpliva na videz neodvisnosti, nepristranskosti in samostojnosti opravljanja funkcije, s tem pa se pod vprašaj postavljata vsaj integriteta funkcionarja in ustrezno izvajanje oblasti, ki mu je zaupana”.
KPK pravi, da je za preprečevanje opisanih situacij nujna boljša zakonska ureditev področja. Spomnili so, da vlado in širšo javnost na problematiko opravljanja pridobitne dejavnosti v javnem sektorju opozarjajo že več let.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje