Menu ItemKPK zaradi nezdružljivosti funkcij ne bo sprožila postopka proti poslancu Svobode Miroslavu Gregoriču, ki je bil do začetka letošnjega januarja prokurist v podjetju Cyclopet. Namestnica predsednika KPK Tina Divjak je sicer dejala, da Gregorič ni ravnal v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, vendar pa komisija proti njemu ne more ukrepati, ker je nezdružljivost že odpravil. "Na tej točki je komisija postopek končala, kakšen bo odziv poslanca Gregoriča, pa je njegova odločitev," je dodala Divjak.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) zaradi nezdružljivosti funkcij ne bo ukrepala proti poslancu Gibanja Svoboda Miroslavu Gregoriču. Ta je bil do začetka letošnjega januarja prokurist v zobozdravstvenem podjetju Cyclopet, ki ga danes vodi njegova hčerka. Namestnica predsednika KPK Tina Divjak je sicer dejala, da Gregorič ni ravnal v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, vendar pa komisija ne more ukrepati, ker je poslanec nezdružljivost že odpravil.
“Poslanec bi moral v 30 dneh od začetka funkcije poslanca odpraviti nezdružljivost. Če tega ne stori in če komisija ugotovi, da gre za nezdružljivost, osebo pozove, naj nezdružljivost odpravi in za to določi rok. Če oseba nezdružljivosti ne odpravi, lahko komisija izreče prekršek oziroma globo. Ker pa je poslanec nezdružljivost januarja odpravil, komisija nima več podlage za uvedbo postopka,” je poudarila Divjak.
Na vprašanje, zakaj KPK ne more uvesti postopka za nazaj, pa je odgovorila, da je namen nezdružljivosti funkcij preprečevanje nasprotja interesov. “Ključno pri tem postopku je, da se nezdružljivost odpravi. Ko je odpravljena, globa ali kakršenkoli drug postopek nista več potrebna,” je navedla namestnica predsednika KPK.
“Kakšen bo odziv Gregoriča, je njegova odločitev”
Gregorič je po besedah vodje poslancev Svobode Nataše Avšič Bogovič na današnji seji poslanske skupine največje vladne stranke napovedal, da se bo sam obrnil na KPK in jo zaprosil za mnenje. Divjak je v zvezi s tem poudarila, da so na KPK vedno odprti za vprašanja različnih posameznikov, a je dodala, da mora vsak funkcionar oziroma oseba na visokem položaju poznati zakonodajo.
“Komisija je ob začetku mandata vsem poslancem poslala tako imenovani infopaket, s čimer smo jih seznanili z vsemi dolžnostmi v zvezi z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, torej da morajo odpraviti nezdružljivost, prijaviti premoženjsko stanje in omejitve poslovanja. Na tej točki je komisija postopek končala, kakšen bo odziv poslanca Gregoriča, pa je seveda njegova odločitev,” je dejala Divjak.
Na vprašanje, kako resno kršitev zakonodaje si je privoščil Gregorič, pa je odgovorila, da sta problematična zlasti njegovo dolgotrajno vztrajanje pri nezdružljivosti funkcij in neporočanje zaradi omejitev poslovanja. Na KPK namreč niso bili predhodno obveščeni o opravljanju dodatne dejavnosti poslanca Svobode.
KPK: Prenehanje mandata ureja zakon o poslancih
KPK je sicer v preteklosti obravnavala več primerov opravljanja nezdružljivih funkcij. Na komisiji izpostavljajo primer poslanca madžarske narodne skupnosti Ferenca Horvatha, ki njihovih opozoril ni upošteval, ter primera poslanca italijanske narodne manjšine Feliceja Zize ter poslanca SDS Danijela Krivca, ki sta po opozorilu komisije prenehala opravljati nezdružljivi funkciji. Divjak je spomnila, da je Horvat ugotovitve KPK izpodbijal na sodišču, a je to pravnomočno potrdilo vse odločitve KPK.
Ob tem se postavlja vprašanje, ali obstaja možnost, da bi Gregoriču prenehal poslanski mandat. Zakon o poslancih namreč določa, da poslanec ne sme opravljati pridobitne dejavnosti, ki po zakonu ni združljiva z opravljanjem javne funkcije. Če poslanec najkasneje v treh mesecih po potrditvi poslanskega mandata ne preneha z opravljanjem dejavnosti, mu preneha mandat, piše v zakonu.
Na KPK poudarjajo, da niso pristojni za zakon o poslancih, ki ureja prenehanje poslanskega mandata. Ob tem so dodali, da določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ne vsebujejo sankcij v povezavi s kršitvami nezdružljivosti funkcij v smislu odstopa poslanca: “Ravnanje poslanca v tem primeru je vsekakor slabo sporočilo javnosti in ne krepi zaupanja v delovanje javnega sektorja. Vprašanje odstopa pa je vprašanje za vsakega posameznika oziroma njegovo poslansko skupino.”
Da bi morala o nezdružljivosti funkcij v primeru poslanca Gregoriča najprej odločati mandatno-volilna komisija državnega zbora, so danes poudarili v NSi. Ob tem so dodali, da bi morala biti seja komisije, ki jo vodi poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga, sklicana čim prej.
Z vprašanji o nezdružljivosti funkcij in prenehanju poslanskega mandata smo se obrnili tudi na predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. Njen odziv bomo objavili, ko ga prejmemo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje