Menu Item
V luči stopnjevanja podnebne in energetske krize so vse glasnejša opozorila k hitrejšemu prehodu v podnebno nevtralno družbo, pot naprej pa kažejo skupnostne prakse na področjih upravljanja z viri, so izpostavili sodelujoči na konferenci o trajnostnem upravljanju z viri. Posebno pozornost so namenili tudi skupnostnim energetskim projektom.
V okviru sedme nacionalne konference Dovolj za vse, ki sta jo organizirali Umanotera in društvo Focus, so domači in tuji predavatelji predstavili konkretne izkušnje in sistemske spodbude na področjih upravljanja z viri skupnosti, med katerimi so tudi skupnostne sončne elektrarne.
Organizacijske oblike in cenovni modeli energetskih skupnosti lahko močno vplivajo na prihranke, ki jih lahko ustvarijo odjemalci električne energije, je izpostavila Bernadette Fina iz Avstrijskega inštituta za tehnologijo. “Ko govorimo o cenah, je pomembno, da uporabljamo določeno logiko. Vsi člani energetske skupnosti bi morali imeti koristi od sodelovanja. Energetske skupnosti lahko vpeljejo tudi določene vrste socialnih cen, kjer veljajo posebne cene za gospodinjstva z omejenimi finančnimi zmožnostmi,” je ocenila.
Državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen pa je na konferenci predstavila zakonodajne spremembe, ki se dotikajo skupnostnih energetskih projektov. Z lani sprejetim zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (OVE) so poenostavili tudi sam postopek vročanja soglasij za priključitev naprav za samooskrbo, kar se je izkazalo kot ena izmed ovir, ki upočasnjuje postopke. Novi pravni okvir je prinesel tudi novosti tako pri skupinski kot tudi individualni samooskrbi z električno energijo. Ta namreč ni več omejena samo na gospodinjske in male poslovne odjemalce, presežki energije pa se lahko tudi prodajajo, je izpostavila Seršen.
Ob tem je dejala, da izjemen porast vlog za izdajo soglasij za priključitev sončnih elektrarn pomeni, da so ljudje prepoznali, da lahko nekaj prispevajo skupnosti in ciljem OVE. “Naša distribucijska podjetja tega še niso zmožna sprocesirati, čakanje ljudi se podaljšuje. Aktivno sodelujemo z distribucijskimi podjetji in to odpravljamo, smo se pa vseeno odločili, da podaljšamo t. i. net metering. Ta se bo zaključil do konca naslednjega leta,” je dejala.
Seršen je napovedala tudi sprejem novega zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE marca prihodnje leto, s čimer bodo odprli vrata sončni in vetrni energiji, hkrati pa pospešili investicije OVE, kar bo posledično vplivalo tudi na zmožnosti vzpostavljanja samooskrbnih energetskih skupnosti. Gostje konference so se lotili tudi vprašanja dostopnosti lokalno pridelane ekološke hrane, kateremu bo treba zaradi podnebne in ekosistemske krize nameniti več pozornosti, pri tem pa bo ključna aktivna vloga lokalnih skupnosti.
Poseben projekt spodbujanja oskrbe z lokalno ekološko pridelano hrano v več kot 60 evropskih mestih je predstavil Claudio Serafini iz gibanja evropskih ekoloških mest Organic Cities Network. Kot je dejal, gre za mesta, ki so pionirji sprememb in prispevajo k zmanjšanju ogljičnega odtisa. V okviru projekta so v Parizu oblasti denimo ustanovile upravljavca oskrbe z lokalnimi in finančno dostopnimi ekološkimi produkti. Ob tem je poudaril, da so priložnosti za takšne projekte tudi v Sloveniji, pri tem pa bi morali povečati tudi obseg ekološkega kmetovanja.
Prav o priložnostih ekološkega kmetijstva v Sloveniji pa je spregovoril ekološki kmet in solastnik družinskega podjetja za pridelavo, predelavo in prodajo izključno ekološke hrane Vila Natura Marko Slavič. Kot je dejal, se ekološki kmetovalci trenutno srečujejo z manjšim obsegom posledic draginje in podnebne krize kot tradicionalni kmetje – občutijo določene podražitve repro materiala, ne pa tudi gnojil in fitofarmacevtskih sredstev.
Ob tem je Slavič poudaril, da “je kriza zato priložnost oz. bi lahko bila katalizator širše preusmeritve slovenskega kmetijstva v ekološko pridelavo, česar pa kmetijska politika zaenkrat žal še ni podprla”. Zavzel se je za bolj usmerjene državne subvencije, po njegovem mnenju bi morali tudi povečati količine ekološke hrane v vrtcih in šolah ter ostalih javnih ustanovah, v luči povečanja samooskrbe pa zmanjšati količine zavržene hrane in spremeniti prehranjevalne navade, kar v praksi pomeni zmanjšanje uživanja mesa in mlečnih izdelkov ter na drugi strani povečanje uživanja žit.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!