Menu Item
Je moškost v krizi? Veliko se govori o tem, da so zdaj moški ogroženi, saj jim "ne pustimo več biti pravi moški". Sočasno pa lahko opažamo trend retradicionalizacije in utrjevanja spolnih stereotipov. Tradicionalna moškost je res pod vprašajem. In kot pravi dr. Valerija Vendramin, koordinatorica projekta EMPATH na Pedagoškem inštitutu, je "tako tudi prav". Kdo zapolni praznino pozitivnih zgledov in zakaj bi morali nehati razmišljati skozi prizmo, da lahko moški uspejo samo na račun žensk ali obratno?
Kako razmišljajo mladi moški?
Raziskava v okviru slovenskega projekta EMPATH je pokazala, da večina dijakov meni, da so moški boljši vodje kot ženske (71 odstotkov), da je tekmovalnost bolj v njihovi naravi (65 odstotkov) in da je zmaga zanje pomembnejša kot za ženske (52 odstotkov). Kar četrtina dijakov meni, da ženske spolni odnos zavrnejo kot del flirtanja ali ker v resnici želijo, da moški nadaljujejo (26 odstotkov).
Poleg tega skoraj petina dijakov meni, da ženske zavračajo spolne odnose z namenom draženja, 18 odstotkov jih to vidi kot način manipuliranja, 14 odstotkov pa jih meni, da se ženske pretvarjajo, da so težko dosegljive.
Tudi v tej raziskavi so – tako kot v Raziskavi o mladih v Sloveniji – zaznali statistično pomemben obrat v desno pri mladih moških. Dr. Valerija Vendramin, koordinatorica projekta EMPATH na Pedagoškem inštitutu, ob tem opozori, da ne gre nujno za obrat.
“Lahko je samo to, da smo na te stvari bolj pozorni, da smo jih začeli raziskovati in da ta vprašanja zdaj obravnavamo. Nimam podatkov, kako je bilo pred dvajsetimi leti. Lahko gre samo za nekaj, kar smo detektirali šele zdaj.”
EMPATH je dvoletni projekt, ki temelji na zmanjševanju diskriminacije na podlagi spola v izobraževalnem sistemu in uvajanju perspektive enakosti spolov v vse oblike izobraževalnih praks ter na ozaveščanju ciljnih skupin projekta in slovenske javnosti o spolnih stereotipih ter prevladujočih tradicionalnih normah moškosti.
Ko govorimo o uveljavljeni kulturni normi tega, kaj naj bi pomenilo biti “pravi moški”, govorimo o hegemoni moškosti. Moški naj bi bili med drugim močni, stoični, vodilni, zmagovalci in tudi glavni finančni preskrbovalci v družinah in partnerstvih.
A zakaj je to oklepanje tradicionalnih norm hegemone moškosti lahko škodljivo? Po besedah dr. Vendramin lahko pri moških vodi v pomanjkanje skrbi zase, samouničevalno vedenje, nasilje kot vedenjski normi … Projekt EMPATH opozarja tudi, da lahko sledenje tem vzorcem obnašanja vpliva na nizko samospoštovanje ob neizpolnjevanju nerealnih pričakovanj družbe in celo na omejene poklicne možnosti, če se moški izogibajo poklicnim potem, ki niso v skladu s tradicionalnimi moškimi spolnimi vlogami.
Vse to pa je lahko škodljivo tudi za družbo, ne le za moške same. “Mogoče se izgublja neki potencial ljudi, ki bi lahko kaj doprinesli družbi, pa se namesto tega ukvarjajo s svojo identiteto,” dodaja dr. Vendramin.
Pri ukvarjanju s spolom se nam pogosto zgodi, da zapademo v razmišljanje, da so na eni strani moški in na drugi ženske, ter da lahko en spol – če govorimo binarno – uspe samo na račun drugega. “Ta opozicijska dinamika je po mojem škodljiva oziroma napačna. /…/ Feminizem je danes dežurni krivec za marsikaj, tudi za to, da gre ’moškim tako slabo na račun tega, ker gre ženskam dobro’. Vedno smo torej na tej gugalnici, kdo bo zdaj koga,” opozarja sogovornica.
Praznino zgledov hitro zapolnijo negativni
Sociologinja dr. Jasna Podreka je za N1 že pred časom opozorila, da smo se kot družba z moškimi – predvsem z mladimi – premalo ukvarjali. “Premalo smo se ukvarjali z vprašanji, kako mladi moški danes odraščajo, kaj so res pozitivne lastnosti moškosti, kako bi jih bilo treba motivirati …” pove.
Pomembno bi bilo predvsem, da imajo mladi moški pozitivne zglede. Trenutno je ravno nasprotno, saj imajo nanje velik vpliv ljudje, kot sta Andrew Tate in Jordan Peterson.
Kot ocenjuje Christine Emba, avtorica knjige Rethinking Sex: A Provocation, so spolne vloge zgodovinsko gledano vedno bolj zaposlovale konservativce in desnico, zato imajo prav oni jasno vizijo o tem, kako naj bi bila videti moškost in kaj bi morali moški početi.
“Mladi moški iščejo vzornike. Neki mladenič, s katerim sem se pogovarjala za to knjigo, je rekel: ’Hočem, da mi nekdo pove, kako naj bom moški.’ Če progresivna levica pravi: ’Tega ti ne bomo povedali, bodi le dober človek, ne potrebuješ pravil’, potem mladi moški rečejo: ’Ne, res vas sprašujem, res potrebujem pravila.’ Desnica jim ta pravila z veseljem ponudi,” pojasnjuje.
Desnica tako tradicionalne norme moškosti predstavi kot nekaj, za kar si je treba prizadevati, kar je dobro, pozitivno in superiorno vsemu. “Če ti rečejo, da je tvoja identiteta pozitivna stvar, in ti dajo še načrt, kako to biti, bo to vedno nadomestilo pomanjkanje zgleda na drugi strani,” za Vox še doda Embo.
Prav to praznino pozitivnih zgledov potem zapolni Andrew Tate in njemu podobni. “Tate je zelo jasen in viden model moškosti. Pojavlja se vsepovsod, in če si mlad moški na internetu, ga vidiš dnevno. /…/ Predstavlja vizijo moškosti, ki je zelo preprosta in prilagojena 15-letniku, ki ne pozna drugega oziroma o tem še ni veliko razmišljal. Kričanje, avtomobili, ženske in denar – to pomeni biti moški. Navodila so jasna in preprosta: treniraj in bodi zloben,” dodaja avtorica.
Tudi dr. Vendramin poudarja, da je očitno nastal prostor, ki so ga ustvarile tudi družbene razmere – interesi kapitala, širša politična situacija – kamor je desnica vstopila in ga zasedla. “Težko rečem, zakaj so ti vzori tako privlačni. Pripravljen je bil teren, ki je mladim moškim, pa tudi mladim ženskam, če govorimo o drugih vplivnicah, dal zavetje in nekaj, na kar se lahko na individualni ravni ’pripnejo’,” dodaja.
“In kaj bi lahko storili? Tudi ne vem. Da zdaj rečemo, da je treba izboljšati celotno družbeno situacijo … da, seveda jo je treba. Ampak da bi se spremenil celotni družbeni red? Ne vem. Vsekakor pa je treba ozaveščati o problematiki,” sogovornica prizna, da preproste rešitve ni.
Človeškim lastnostim smo pripisali spol
Razvojna psihologinja z univerze New York dr. Niobe Way, ki že štiri desetletja preučuje socialni in čustveni razvoj najstnikov, poudarja, da današnji fantje in moški doživljajo krizo povezanosti.
“Ko fantje odraščajo, se odcepijo od svoje nežnejše plati – naša kultura teh sposobnosti pri njih ne spodbuja in podpira. A vsak potrebuje svojo čustveno in odnosno inteligenco, svojo mehkejšo stran, da se lahko poveže sam s seboj in z drugimi,” razlaga za CNN.
Da bi bili povezani z drugimi ljudmi, moramo biti pripravljeni na ranljivost in nežnost. “Ko nismo povezani sami s sabo, ker ne moremo izraziti svoje mehkejše strani, ki je potrebna za povezovanje, lahko postanemo depresivni, tesnobni in osamljeni. Včasih v izolaciji razvijemo občutek odtujenosti, ki preraste v jezo,” dodaja Way, ki se ukvarja tudi s preučevanjem šolskih streljanj v ZDA. Praktično vsa zagrešijo moški.
Razvojna psihologinja opozarja na pomemben razlog, zakaj smo danes v takšni situaciji kot družba. “Razmišljanju in čustvovanju smo pripisali spol. Tako je razmišljanje moško in čustvovanje žensko, stoičnost moška in ranljivost ženska. Človeške lastnosti smo spolno opredelili.”
To kodiranje se dogaja tudi v znanosti, opozarja dr. Vendramin s Pedagoškega inštituta. Ob tem izpostavlja šolstvo, kjer se trenutno velik pomen daje temu, da imajo fantje slabše dosežke. “’Gender gap’ pri dosežkih je popularen, a na dosežke v šolstvu bi morali gledati še kako drugače kot skozi spol,” ob tem dodaja.
Prav tako pa smo s tem hitro spet pri pripisovanju lastnosti glede na spol. “Če zastavimo problem tako: ’komu gre bolje, deklicam ali fantom’, smo spet pri esencializmu in binarizmu, in je, kot da že vemo, kakšni so eni in drugi, kakšni so moški in kakšne so ženske ter kaj od njih pričakujemo. Ampak niso vsi moški enaki in niso vse ženske enake,” poudari.
Kriza moškosti?
O čem sploh govorimo, ko govorimo o krizi moškosti?
“V prvi vrsti govorimo o tradicionalni moškosti, ki je pod vprašajem – in prav je tako. Spričo vseh teh pritiskov se moškim zdi, da izgubljajo svojo vlogo, da je feminizem šel predaleč in da so zdaj ženske glavne.
S tem izrazom se torej opisujejo širši družbeni pritiski, ampak ne vem, ali bi rekla, da je kriza moškosti dober izraz. Morda se določenim segmentom moških zdi, da so v krizi, ampak če uporabljamo izraz kriza moškosti, je, kot da je to objektivno dejstvo,” meni dr. Vendramin.
A da so izsledki raziskave EMPATH med dijaki skrb vzbujajoči, je neizpodbitno. Čeprav ne vemo, ali gre za obrat v desno, saj je to prva tovrstna raziskava med mladimi fanti, bodo naslednje raziskave pokazale, v katero smer gre trend. Kot poudarja sogovornica, je pomembno, da zdaj to problematiko obravnavajo oblikovalci politik ter da bodo bodoči učitelji in učiteljice na to še bolj pozorni.
“Ni pa to proces, ki bi stekel čez noč. S tem vprašanjem se ukvarjamo relativno malo časa, zato bi utegnilo trajati, da se kaj spremeni. /…/ Ker pa desnica v politiki dobiva zagon in je zasedla prostor, ki ga levica ni naslovila, ne vem, kako doseči spremembe, razen izobraževanj in medijskih sporočil, ki lahko dosežejo določene segmente moške populacije.
Ampak poglejte, koliko časa so feministična gibanja potrebovala, da so ženske dobile volilno pravico” še dodaja koordinatorica projekta EMPATH s Pedagoškega inštituta dr. Valerija Vendramin.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje